Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije - 27.05.2014: Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino, finančna stabilnost

Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino, finančna stabilnost

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradivaGospodarska in finančna gibanja, april 2014, terEkonomski odnosi Slovenije s tujino,marec 2014.

Gospodarsko okrevanje Slovenije se je nadaljevalo tudi v letošnjem prvem četrtletju. Rast še naprej poganja izvozni sektor, ki uspešno izkorišča sicer zgolj postopno okrevanje evrskega območja. To se kaže tudi na tekočem računu plačilne bilance, kjer je bil marca dosežen izrazito visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti investicij v javno infrastrukturo je opazen tudi visok prispevek gradbeništva. Razmere v trgovini in nekaterih drugih storitvenih dejavnostih, večinoma vezanih na domače končno trošenje, so se v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibko domače trošenje po mnenju podjetij sicer ostaja najpomembnejši zaviralni dejavnik poslovanja. 
Gibanja na trgu dela so bila v letošnjem prvem četrtletju stabilna. Nadaljuje se zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Brezposelnost se zmanjšuje predvsem zaradi manjšega števila tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar je vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Raste število tistih, ki so se zaposlili. Takšna gibanja zmanjšujejo medletno upadanje števila delovno aktivnih, ki se je marca že skoraj ustavilo. V izvozno usmerjenem delu gospodarstva se je v prvem četrtletju povišala rast plač, kar ob povečevanju zaposlovanja nakazuje boljše pogoje poslovanja izvoznega sektorja. 

Inflacija se je aprila znižala pod povprečje evrskega območja. Znašala je le 0,5 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot marca. Med skupinami cen je k nekoliko nižji inflaciji največ prispeval padec cen industrijskih proizvodov brez energentov, kar je znižalo tudi osnovno inflacijo. Brez upoštevanja vpliva dajatev bi bilo znižanje cen v Sloveniji prisotno že od lanskega septembra, v letošnjem prvem četrtletju pa bi v povprečju znašalo 0,5 %. Ti podatki morda nakazujejo, da je del podjetij z določenim časovnim zamikom zmanjšal svoje marže precej bolj, kot je to kazalo v prvih mesecih po zvišanju DDV, ko je bil njegov prenos v cene višji od pričakovanj.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil na začetku leta stabilen. Medtem ko prihodki rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, se povečuje breme plačevanja obresti na javni dolg. Javni dolg naj bi po zadnjih ocenah Evropske komisije letos presegel 80 % BDP. V obdobju do oblikovanja nove vlade je nujno preprečiti morebitna povečanja negotovosti, predvsem v smeri zavez, ki so bile dane za doseganje ciljev fiskalne konsolidacije in privatizacijo družb v državni lasti. Pomembno je, da se zagotovi transparentno izpolnjevanje danih zavez, kar bo dodatno okrepilo tudi kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2014 in ga sprejel. 

Začeti proces prestrukturiranja in saniranja bančnega sistema je imel vrsto pozitivnih učinkov na kazalnike stabilnosti bančnega sistema in na poslovanje bank: povečanje kapitalske ustreznosti, znižanje deleža nedonosnih terjatev v portfelju, povečanje likvidnosti v sistemu, zniževanje posojilnih in depozitnih obrestnih mer ter izboljšan rezultat poslovanja v prvem četrtletju 2014. Ponovno se krepi zaupanje v bančni sistem, zlasti v velike domače banke. 

Decembrski ukrepi dokapitalizacije petih bank in prenosa slabih terjatev NLB in NKBM na DUTB so pomenili izrazite spremembe v strukturah bančnih bilanc, znižanju deleža posojil in povečanje vrednostnih papirjev z izboljšano strukturo tveganosti bančnih naložb, znižanju deleža nedonosnih naložb v portfeljih, povečanju kapitalske ustreznosti bank. Dodatne ugodne vplive na kakovost portfelja in strukturo bilanc se pričakuje po prenosu terjatev na DUTB Abanke in Banke Celje, ki bo po končanju postopka pri Evropski komisiji. Vendar je za trajnejše izboljšanje stanja v bankah in za večjo kreditno rast potrebno poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje realnega sektorja. Počasno spreminjanje modelov financiranja podjetij je predvsem posledica prevladujočega financiranja pri bankah in odsotnosti alternativnih oblik financiranja podjetij, predvsem z lastniškim kapitalom. Zniževanje visokega finančnega vzvoda podjetij le z dezinvestiranjem in odplačevanjem obstoječega dolga ne more zagotoviti hitrejšega gospodarskega okrevanja, saj vpliva predvsem na poslabševanje likvidnosti podjetij s posledicami na nadaljnje poslabševanje kreditnega portfelja v bankah. Z nadaljnjim razdolževanjem gospodarstva samo z odplačevanjem dolgov in brez novih finančnih virov lahko podjetja tudi zamudijo priložnost za rast, ki se ponuja s ponovnimi spodbudnimi trendi v mednarodnem okolju. 

S prenosom dela slabih terjatev na DUTB se je kreditno tveganje znižalo. Največji banki in tudi celotni bančni sistem so razbremenjeni velikega dela najmanj kakovostnih terjatev, zlasti do podjetij v stečajnih postopkih, ki so v celotnem obsegu prenosa pomenili dobro polovico. Kvaliteta naložb se je izrazito izboljšala v skupini velikih domačih bank, nadaljnje izboljšanje se pričakuje po dodatnih prenosih slabih terjatev. Kljub temu ostaja kreditno tveganje visoko in najpomembnejše sistemsko tveganje. Za trajnejše izboljšanje kakovosti bančnih naložb je poleg institucionalnih dejavnikov, povezanih z načinom sanacije bank, pomembno zdravo kreditno povpraševanje podjetij, na eni strani, ter zadostno in stabilno financiranje bank, na drugi.

Po uvedbi sanacije bančnega sistema se je znižalo dohodkovno tveganje v bankah. Zaradi znižanja kreditnega tveganja ter velikega obsega oslabitev, ki je delno izhajal iz ugotovitev skrbnega pregleda portfelja pod konservativnimi pogoji, je pričakovati manjši pritisk na profitabilnost bank v letošnjem letu. V prvih treh mesecih so banke realizirale pozitivno rast neto obrestnih prihodkov, pozitiven rezultat poslovanja ter višjo neto obrestno maržo. Na nižje dohodkovno tveganje in tudi višjo obrestno maržo bo v prihodnje ugodno vplivalo znižanje pasivnih obrestnih mer. Obrestne mere za dolgoročne vloge prebivalstva so se lani in v prvem četrtletju letos v povprečju znižale za 1,8 odstotnih točk. Cenejši viri so omogočili tudi začetek zniževanja posojilnih obrestnih mer, od septembra naprej za 0,5 odstotne točke. Začeto zniževanje posojilnih obrestnih mer ob pozitivnih makroekonomskih napovedi za leto 2014 lahko ugodno vpliva na porast povpraševanja po posojilih, zlasti tistih podjetij, ki so financiranje preusmerila z domačih na tuje banke. Financiranje v tujini je lani doseglo 24% vseh posojil podjetjem, več kot v letu 2004.

Financiranje bank bolj kot v preteklih letih temelji na vlogah gospodinjstev oziroma celotnega nebančnega sektorja. V strukturi financiranja bank so vloge marca dosegle 57,9%, za 14,3 odstotne točke več kot ob koncu 2008. Odplačevanje virov pridobljenih na grosističnih trgih se je lani še pospešilo, kar je močno zmanjšalo odvisnost bank od finančnih trgov. Od oktobra 2008 so banke neto odplačale za 11,4 mrd EUR grosističnih virov oziroma za dve tretjini, samo lani za skoraj 30%. Tveganje refinanciranja, ki je v preteklih letih pomenilo enega največjih tveganj za bančni sistem, je sedaj nižje, zlasti v velikih domačih bankah. Banke bodo ponovno močno izpostavljene bremenu refinanciranja v prvem četrtletju 2015, ko jim zapade za 2,6 mrd EUR dolgoročnih obveznosti pri Evrosistemu. Do konca marca so že predčasno odplačale 29% teh obveznosti in s tem znižale breme refinanciranja ob njegovi zapadlosti.

Kapitalska ustreznost se je konec preteklega leta močno izboljšala, na 14,0%. Na konsolidirani osnovi se je s 13,7% približala povprečju evroobmočja, kar je prvič po letu 2006. Po realizaciji vseh ukrepov prestrukturiranj in predvidenih dokapitalizacij za ostale velike banke lahko pričakujemo njegovo nadaljnje zviševanje, a se hkrati povečuje tudi povprečje evroobmočja.