Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Člani Sveta ECB smo včeraj obravnavali nove napovedi gospodarskih gibanj za evrsko območje, ki so zaznamovane predvsem s posledicami ruske vojaške agresije. Ta je znižala pričakovanja glede gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjih dveh letih, ki bo sicer ostala razmeroma ugodna, predvsem pa povišala napovedi inflacije.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo z normalizacijo denarne politike. Sprejete odločitve so tako povezane z (i) zaključkom neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa APP, (ii) ugotovitvijo, da so izpolnjeni pogoji iz prihodnje naravnanosti denarne politike (forward guidance) in (iii) namero po dvigu obrestne mere v juliju. Ob tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.

Ruska vojaška agresija v Ukrajini in zaostreni epidemični ukrepi na Kitajskem povzročajo vztrajno visoke cene surovin in energentov ter nadaljevanje zastojev v dobavnih verigah. Posledično se v evrskem območju nadaljuje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti in povečevanje inflacijskih pritiskov. Inflacija v evrskem območju je tako v maju znašala 8,1 % in je ponovno dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost.

Nadaljevanje negotovih razmer se odraža tudi v najnovejših napovedih, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na včerajšnji seji. Gospodarska aktivnost naj bi se letos tako povečala za 2,8 %, v prihodnjih dveh letih pa pričakujemo, da se bodo razmere v dobavnih verigah izboljšale, robusten trg dela, akumulirani prihranki in izdatna fiskalna podpora pa bodo omogočili stabilizacijo gospodarske rasti pri 2,1 %. Hkrati pričakujemo tudi, da bo inflacija dlje časa vztrajala na višjih ravneh. Zaradi visokih cen energentov in hrane bo inflacija letos znašala 6,8 % in bo močno presegala osnovno inflacijo, ki bo 3,3-odstotna. Ob pričakovani stabilizaciji inflacijskih pritiskov se bosta predvidoma obe meri do leta 2024 postopoma ponovno približani našemu 2-odstotnemu cilju.

Od zadnjega aprilskega monetarnega zasedanja Sveta ECB so se pogoji za financiranje na trgu dodatno zaostrili, vendar ne na račun povečanih negotovosti, temveč primarno kot posledica bolj restriktivne denarne politike centralnih bank, ki želijo stabilizirati inflacijo. Cene delnic so upadle, zahtevane donosnosti obveznic pa so močneje porasle. Od začetka leta so stroški za zadolževanje držav evrskega območja porasli za več kot 1 odstotno točko. Vlagatelji zahtevajo približno 2-odstoten donos za 10-letno obveznico Republike Slovenije, medtem ko je donosnost še v začetku leta znašala 0,4 %. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice je od začetka leta porasla z okoli 0 % na 1,2 %. V prvih mesecih leta 2022 so se na ravni evrskega območja pričele zviševati tudi obrestne mere na bančna posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, vendar so njihovi nivoji historično gledano še vedno zelo nizki, posojanje pa ostaja robustno.

Na podlagi zadnjih gospodarskih gibanj in novih napovedi smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo z normalizacijo denarne politike:

Prvič: Sprejeli smo odločitev, da z neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP končamo 1. julija, pri čemer ohranjamo okvir reinvestiranja nespremenjen.

Drugič: Ugotovili smo, da so pogoji iz prihodnje naravnanosti denarne politike (forward guidance), ki omogočajo dvig obrestnih mer, izpolnjeni. V skladu s tem nameravamo v juliju dvigniti naše ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Ob tem pričakujemo nadaljnji dvig obrestnih mer v septembru, pri čemer bo velikost dviga odvisna od srednjeročnih inflacijskih izgledov. Če se bodo ti ohranili oziroma poslabšali, bo septembra primeren večji dvig obrestnih mer.

Tretjič: Ocenili smo, da bo postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestnih mer ECB primerno tudi po septembru.

Ob tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.