Učinki ruske vojaške agresije na gospodarstvo do sedaj omejeni; odražajo se v visoki rasti cen energentov in surovin

V evrskem območju se je v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala umirjena rast gospodarske aktivnosti. Ta se odraža tudi na finančnih trgih, ki jih sicer zaznamuje predvsem postopna normalizacija denarne politike in pričakovani naslednji koraki centralnih bank. V Sloveniji je gospodarska aktivnost močno presegla povprečje evrskega območja. Poleg potrošnje gospodinjstev jo je še naprej krepilo izdatno investiranje, domače povpraševanje pa je poganjalo rast uvoza.

Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se tako za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin. Ta je ključno prispevala k ponovni krepitvi domače inflacije v maju (na 8,7 %), pri čemer poudarjamo tudi visoko rast cen hrane.

V evrskem območju se je v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala umirjena gospodarska aktivnost iz prejšnjega četrtletja (ponovno je znašala 0,3 %). Tveganja za prihodnje mesece so povezana predvsem z razvojem dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo na Ukrajino.  

Umirjanje gospodarske aktivnosti se odraža tudi na finančnih trgih. Te zaznamuje predvsem postopna normalizacija denarne politike centralnih bank. Pričakovane spremembe v denarnih politikah pa se med drugim odražajo v povišanih zahtevanih donosnostih državnih obveznic.

Razmere v domačem gospodarstvu ostajajo precej ugodnejše od povprečja evrskega območja. Poleg potrošnje gospodinjstev je aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, pri čemer pomemben delež odpade na gradbeništvo. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je ostala še močnejša od sicer visoke medletne rasti izvoza. Ruska vojaška agresija in z njo povezane sankcije se zaenkrat v slovenskem gospodarstvu torej odražajo v omejenem obsegu. Šok se odraža predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin, kar prek naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo.

Ob tem v Banki Slovenije ugotavljamo tudi, da so slovenska podjetja v nove negotove razmere vstopila v dobri kondiciji. Analiza zaključnih računov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug kaže, da je neto čisti dobiček podjetij lani presegel 6,1 mrd EUR in bil za dobro petino večji kot leta 2019. Hkrati je njihova zadolženost, merjena kot razmerje med celotnim dolgom in obveznostmi do virov sredstev, ostala nizka, 50,3-odstotna. Produktivnost dela je dosegla 51.900 EUR na zaposlenega, kar je za 13,7 % več kot pred pandemijo.

Na trgu dela razmere ostajajo ugodne. Zaposlovanje se še naprej povečuje, pri čemer delodajalci vse pogosteje izpostavljajo, da imajo ob močnem povpraševanju po delavcih, rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti težave s pridobivanjem ustreznih kadrov. Povprečna bruto plača se je marca medletno realno ponovno znižala, predvsem zaradi visoke inflacije in medletnih učinkov prenehanja izplačevanja epidemičnih dodatkov v pretežno javnih storitvah, tretji mesec zapored pa je bila medletno negativna tudi realna sprememba skupne mase plač. Povprečna nominalna bruto plača je bila v zasebnem sektorju marca medletno višja za 5,1 %, v javnem sektorju pa nižja za 11,8 %.

V evrskem območju in tudi v Sloveniji se nadaljuje obdobje okrepljene rasti cen življenjskih potrebščin. Inflacija, merjena s HICP, je v Sloveniji maja dosegla 8,7 %, kar je za 1,4 odstotne točke več kot aprila, razlog za povišanje pa je predvsem v povečanju prispevkov cen energentov in predelane hrane. S stopnjevanjem rasti cen in zaostrovanjem geopolitičnih odnosov so visoka tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov in podjetij.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, junij 2022, je na voljo na povezavi.