Sporočilo za javnost - seja Sveta Banke Slovenije dne 29.07.2014

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Slovenskemu bančnemu sistemu se je bilančna vsota maja 2014 zmanjšala za 170 mio EUR. K temu je ključno prispevalo nadaljevanje predčasnih poplačil obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in razdolževanje bank do tujine. Vloge gospodinjstev so se, kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer, povečale za 57 mio EUR, od tega polovico pri velikih domačih bankah. Krčenje posojil nefinančnim družbam se je nadaljevalo tudi v mesecu maju, medtem ko je kreditna aktivnost pri gospodinjstvih stagnirala. Med vrstami posojil stanovanjska posojila ohranjajo 1,1% pozitivno rast. V maju 2014 je delež nedonosnih posojil v celotnih razvrščenih terjatvah ostal nespremenjen, tako kot v aprilu 2014 s 14,8%, kljub zniževanju kreditnega portfelja bank.

Bruto dohodek bank je bil do maja 2014 medletno višji za 12,5%. To je deloma odraz enkrat večjega relativnega padca obrestnih odhodkov v primerjavi z znižanjem obrestnih prihodkov. Bankam se obrestni odhodki znižujejo zaradi nižanja pasivnih obrestnih mer in krčenja virov financiranja. V letošnjem letu so se dolgoročne depozitne obrestne mere znižale že za 0,9 odstotnih točk, na 1,9%, kar predstavlja možnost za nadaljnje zniževanje posojilnih obrestnih mer. Stroški oslabitev in rezervacij so letos za polovico nižji od lanskih. Slovenski bančni sistem je v prvih petih mesecih 2014 posloval z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 106 mio EUR.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo o kreditni izpostavljenosti slovenskih bank do občin. 
Slovenske občine so imele konec maja 2014 za 548 mio EUR dolga pri slovenskih bankah, kar je predstavljalo tretjino vseh bančnih posojil širši državi (t.j. centralna država, lokalna država, skladi socialne varnosti). Obseg dolga občin se je najbolj povečal v obdobju od 2009 do 2011, ko so kreditiranje občin najbolj povečale banke v večinski tuji lasti. Ta skupina bank izkazuje 65% celotnih bančnih posojil občinam. Do maja 2014 se je rast posojil občinam znižala na 3,3% medletno.

Z vidika obsega dolga na občana so problematične predvsem nekatere manjše občine, ki imajo manjše število prebivalcev pri katerih dolg presega 690 EUR na prebivalca, medtem ko so glede na nominalni obseg dolga najbolj zadolžene mestne občine. Čeprav se razpršenost občin glede na dolg na prebivalca in glede na prihodke občine v zadnjih letih povečuje, pa je 25% takih občin, ki imajo dolg na prebivalca višji od 422 EUR in delež dolga v prihodkih višji od 38%.

Banke so od leta 2011 povečevale obrestne pribitke za posojila občinam do letošnjega leta, ko je opazno njihovo zmerno znižanje. To je posledica tudi skrajševanja povprečne ročnosti novo odobrenih posojil. Manj kot 3% razvrščenih terjatev bank do slovenskih občin je bilo maja 2014 v zamudi nad 90 dni. Delež pa se od leta 2011, ko je bil 4,3%, znižuje.

Glede na umirjanje obsega kreditiranja občin v zadnjem obdobju in nizek delež zamud nad 90 dni na tem segmentu ocenjujemo, da je pomembno, da občine pri svoji politiki zadolževanja upoštevajo stabilnost svojih davčnih prihodkov (npr. okoljski davki so že sedaj primerjalno v Sloveniji najvišji med članicami OECD) in zmožnost rednega odplačevanja dolga v daljšem obdobju.

4. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2014.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v mesecu maju prvič letos medletno povečal in znaša na letni ravni 2 mlrd EUR oz. okrog 5,6% BDP. Še vedno rastoči presežek blagovne menjave je dosegel v prvih petih letošnjih mesecih 465 mio EUR, v zadnjih 12 mesecih pa doslej najvišjo raven 871 mio EUR. Povečal se je izvoz blaga v članice EU, upočasnil pa izvoz v nečlanice EU. Slednje velja zlasti za države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, izvoz v Rusijo in Ukrajino se je na letni ravni zmanjšal za okrog tretjino. V uvozu blaga se je nasprotno zmanjšal uvoz iz članic EU in povečal uvoz iz nečlanic EU. Pri tem se je povečal le uvoz blaga široke potrošnje. Presežek storitvene menjave se je v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal in znaša v zadnjih 12 mesecih 1.818 mio EUR oz. 5,1% BDP. Zmanjšanje je predvsem posledica nižjih presežkov menjave gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Presežek storitev potovanj je dosegel v prvih petih mesecih 477 mio EUR, kar je le 13 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je še naprej počasi rasel presežek transportnih storitev. K medletni rasti presežka tekočega računa sta prispevala tudi porast presežka tekočih transferjev ter zmanjšani primanjkljaj dohodkov od kapitala.

Na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance se je v prvih petih mesecih država zadolžila za 3,7 mlrd EUR, zasebni sektor pa se je razdolžil za 2 mlrd EUR.

Zunanje neravnovesje Slovenije se izboljšuje. Neto investicijska pozicija Slovenije je konec leta 2013 znašala 13,6 mrd € neto obveznosti do tujine in je bila za 2,5 mrd € nižja kot konec leta 2012.