Vstop v letošnje prvo četrtletje ugoden; ruska vojaška agresija tveganje za gospodarsko aktivnost, predvsem pa za inflacijo
V evrskem območju in tudi Sloveniji se je v letošnjem prvem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska aktivnost, ki sicer dosega nižje rasti kot lani. Ruska vojaška agresija, ki se je začela februarja, in uvedene sankcije so poslabšali gospodarske obete, predvsem pa je izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije. Odrazila se je tudi na finančnih trgih, ki sta jih zaznamovali močno povečana volatilnost in zmanjšana likvidnost. Ob tem v Banki Slovenije poudarjamo še, da v Sloveniji razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne.
V evrskem območju naj bi se po lanski visoki gospodarski rasti razmeroma ugodna gibanja nadaljevala tudi letos. Glede na zadnje napovedi, ki smo jih pripravili v okviru ECB, bo gospodarska rast letos znašala 3,7 % (po ostrejšem scenariju 2,3 %), kar je nad dolgoletnim povprečjem. Visoke stopnje gospodarske rasti so se začele nekoliko umirjati ob koncu lanskega leta ob uvedbi strožjih zdravstvenih ukrepov in težavah v dobavnih verigah. Ruska vojaška agresija, ki se je začela februarja, je poslabšala gospodarske obete in povečala negotovost, kar se kaže v marčevskem znižanju ocen podjetij v predelovalnih dejavnostih in trgovini glede prihodnjega povpraševanja.
S februarskim začetkom ruske vojaške agresije so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije. Ta je raven 2,0 % presegla julija lani, marca letos pa je znašala 7,5 %. Inflacijske pritiske krepijo tudi trenutne razmere na mednarodnih trgih energentov, surovin in hrane. Glede na napovedi, pripravljene v okviru ECB, bo inflacija letos tako v povprečju znašala 5,1 % (po ostrejšem scenariju bi presegla 7,0 %). Visoka inflacija že vpliva na kupno moč, saj je bila povprečna realna rast plač v evrskem območju v lanskem zadnjem četrtletju negativna.
Finančne trge sta v letošnjem prvem četrtletju zaznamovali močno povečana volatilnost in zmanjšana likvidnost, še posebej pri kreditno bolj tveganih naložbenih razredih. Ruska vojaška agresija je namreč spodbudila selitev vlagateljev v varnejše naložbe, kar se je odrazilo v porastu vrednosti varnejših valut in cene zlata, močneje pa so upadle cene delnic in vrednosti obveznic z večjim kreditnim tveganjem. Napovedi višje in trajnejše inflacije so številne svetovne centralne banke preusmerile k signaliziranju hitrejši normalizaciji denarnih politik.
Tudi v Sloveniji se po izjemno visoki lanski gospodarski rasti (8,1 %) v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja. Kratkoročne modelske ocene Banke Slovenije tako v povprečju kažejo 1,0-odstotno četrtletno rast BDP v prvem letošnjem četrtletju, kljub zmanjšanemu zaupanju zaradi posledic ruske vojaške agresije. Padec zaupanja je za zdaj prisoten v predelovalnih dejavnostih in pri potrošnikih, so pa podjetja večinoma že znižala ocene prihodnjega povpraševanja.
Inflacija je v Sloveniji marca znašala visokih 6,0 %, brez državnih ukrepov za ublažitev posledic visoke rasti cen energentov pa bi bila po naših grobih ocenah višja za več kot 2 o. t. Visoke cene energentov se v vse večji meri prenašajo v cene drugih dobrin, višanje inflacije, je prisotno v vse večjem deležu blaga in storitev, inflacijska pričakovanja potrošnikov pa so bila marca najvišja do zdaj.
Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Zaposlenost še naprej narašča, registrirana brezposelnost pa je po desezoniranih podatkih že nižja od predhodnega dna iz leta 2008. Ker pričakovano zaposlovanje v podjetjih ostaja visoko, razpoložljivost delavcev na domačem trgu dela pa je vse manjša, se še povečuje zaposlovanje tujih delavcev.
Povprečna nominalna bruto plača je bila januarja medletno nižja za 2,7 %, realna masa plač pa za 1,7 %. V obeh primerih je glavni razlog normalizacija ravni plač v javnih storitvah po ukinitvi večine plačnih dodatkov, povezanih z epidemijo. Ob nadaljnjem povečevanju zaposlenosti in plač je ostala v zasebnem sektorju realna rast mase plač kljub inflaciji visoka, 5,6-odstotna.
Ob visoki gospodarski rasti se je fiskalni položaj države lani in na začetku letošnjega leta izboljšal, pri čemer se javnofinančna tveganja povečujejo zaradi uveljavitve več trajnih diskrecijskih ukrepov (npr. na področju dohodnine, izredna uskladitev pokojnin, spremembe na področju bolniških nadomestil), ruske vojaške agresije in razmer na energetskih trgih.
Slika: Prispevki k inflaciji
Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije.
Publikacija Polletni pregled gospodarskih in finančnih gibanj je na voljo na povezavi.