Dve slovenski banki z manjšim kapitalskim primanjkljajem po stresnih testih v letu 2016, primanjkljaj pokrit z restrukturiranjem in z zadržanimi dobički

4. novembra 2014 bo začel delovati Enotni mehanizem nadzora (SSM – Single Supervisory Mechanism). Za uspešno in enotno delovanje enotnega mehanizma nadzora je odgovorna Evropska centralna banka (ECB), izvaja pa ga skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi držav evroobmočja.

Enotni mehanizem nadzora temelji na skupno dogovorjenih načelih in standardih. Enotni bančni nadzor zagotavlja, da je nadzor kreditnih institucij najbolj kakovosten, uporaba enotnih pravil pri bonitetnem nadzoru pa povečuje trdnost bančnega sistema. 

Pred prevzemom polnih nadzornih pristojnosti Enotnega mehanizma nadzora je ECB novembra 2013 začela izvedbo celovite ocene poslovanja bank. Cilji so bili spodbuditi preglednost, odpraviti pomanjkljivosti in preko kapitalske krepitve, predvsem graditi zaupanje v evropski bančni sistem. V celoviti oceni so zajeti trije glavni elementi: nadzorna ocena tveganj, stresni testi in združitev pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Vključenih je bilo 130 sistemsko pomembnih bank. Tri slovenske banke NLB d.d., NKBM d.d. in SID banka d.d. so bile vključene na podlagi kriterija treh največjih bank države članice, merjenih z bilančno vsoto po stanju na dan 30. september 2013.

Namen pregleda kakovosti sredstev je bilo preverjanje ustreznosti internih politik in procesov na področju kreditnega poslovanja, pregled izpostavljenosti do posameznih strank v izbranih tveganih portfeljih, vključujoč ovrednotenje vrednosti zavarovanj ter višine oslabitev, pregled primernosti izračuna skupinskih oslabitev ter ocena primernosti višine oslabitev v izbranih tveganih portfeljih. Ocene oslabitev, izhajajoče iz vzorca podjetij, so bile podlaga za izračun primanjkljaja oslabitev na celotnem portfelju ter pregleda ocen skupinskih oslabitev. Dodatne oslabitve so bile zahtevane predvsem za terjatve do visoko zadolženih podjetij ter do restrukturiranih podjetij, potrebe po dodatnih oslabitvah pa izhajajo tudi iz povezanih podjetij. Tako ugotovljen primanjkljaj oslabitev je znižal izhodiščni nivo kapitala pred izvedbo stresnih testov.

S stresnimi testi se ugotavlja odpornost bilance stanja v obremenitvenih scenarijih. Predvidena sta bila osnovni in neugodni scenarij, odpornost bilance pa se je ugotavljala za obdobje treh let od leta 2014 do leta 2016. Kreditne institucije so morale po osnovnem scenariju v vsakem letu dosegati količnik navadnega lastniškega kapitala vsaj v višini 8%, po neugodnem scenariju pa vsaj v višini 5,5%

Ugotovitve celovite ocene poslovanja bank, vključno s pregledom kakovosti sredstev in na očiščenih sredstvih izvedene obremenitvene teste, so izražene v presežku oziroma primanjkljaju kapitala. Po osnovnem scenariju stresnega testa konec leta 2016 nobena od slovenskih bank ne bi izkazovala kapitalskega primanjkljaja. Kapitalski presežek vseh treh bank po osnovnem scenariju znaša 754,7 mio EUR. Po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 dve banki (NLB d.d. in NKBM d.d.) izkazovali manjši kapitalski primanjkljaj 65 mio EUR. SID banka d.d. bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek. Pri obeh bankah z izkazanim manjšim primanjkljajem so sprejeti ukrepi in učinki restrukturiranja v letu 2014 izboljšali dobičkonosnost, tako da bosta identificirani kapitalski primanjkljaj pokrili z zadržanimi dobički.

V Sloveniji je bil skrben pregled poslovanja bank izveden že leta 2013, a je celovita ocena poslovanja bank v letošnjem letu temeljila na drugačnih izhodiščih. Osnova skrbnega pregleda v letu 2013 so bili konsolidirani podatki bank po stanju konec leta 2012, v letošnjem letu pa konsolidirani podatki o stanju konec leta 2013. Po pregledu kakovosti sredstev v letu 2013 so bile nedonosne terjatve iz portfeljev, vključenih v pregled po stanju konec 2012, večinoma že prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), vendar pa je v letu 2013 delež nedonosnih terjatev zaradi neugodnih gospodarskih razmer še močno rasel, zato so banke oblikovale dodatne oslabitve ter posledično realizirale visok negativen rezultat. V skrbnem pregledu v letu 2014 so bili poleg ostalih tveganih portfeljev v pregled vključeni tudi portfelji v tujini. Pri izvedbi stresnih testov so bila za neugodni scenarij uporabljena Evropski odbor za sistemska tveganja(ESRB) in ECB konzervativna makroekonomska gibanja, temelječa na jesenski makroekonomski napovedi Evropske komisije iz leta 2013. Ta močno odstopa od dejanskih gibanj v letu 2014 in aktualnih napovedi Banke Slovenije.

Ugotovitve celovite ocene poslovanja bank potrjujejo, da sta bili lansko očiščenje bilanc bank ter dokapitalizacija izvedeni v minimalni zadostni višini za zagotovitev odpornosti v primeru realizacije neugodnih gospodarskih gibanj ter optimalni z vidika porabe javnih sredstev. Dokapitalizacija in čiščenje bilance že dajeta rezultate, saj sta obe banki v letu 2014 dobičkonosni in uspešno poslujeta, kar izboljšuje tudi njuno kapitalsko pozicijo.

Za dokončno okrevanje bančnega sistema je bila lanskoletna dokapitalizacija zgolj potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj. Dolgoročnejše izboljšanje stanja bančnega sistema ter zagon kreditne in gospodarske rasti pa bosta možna šele po realizaciji učinkovitih ukrepov na področju poslovnega, lastniškega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja.