Virtualni dan odprtih vrat Banke Slovenije
V Banki Slovenije smo ob 30. obletnici delovanja odprli svoja vrata in javnost povabili na virtualni dan odprtih vrat. Na njem se je z guvernerjem Boštjanom Vasletom pogovarjal urednik Jure Ugovšek. Ključne naloge slovenske centralne banke so predstavili tudi ostali člani Sveta Banke Slovenije. Udeleženci dogodka so spoznali še muzej in nekatere druge prostore centralne banke. Guverner je odgovarjal tudi na vprašanja publike.
Posnetek dogodka si lahko ogledate na platformi YouTube.
Ključni izzivi leta 2022
Svet, ki je še pred kratkim okreval zaradi zadnje finančne in gospodarske krize, je pred dvema letoma prizadela globalna pandemija. Ta zahteva, podobno kot v času finančne krize, tehtne odgovore držav, centralnih bank in gospodarstva, da to ne bi bilo preveč prizadeto in bi ohranilo gospodarsko rast.
Ukrepi, tako tisti, ki še vedno naslavljajo posledice finančne krize izpred dobrega desetletja, kot sedanji ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti finančnega sistema v času pandemije, se tako prepletajo. Posledično se javnost, tako splošna kot gospodarska, srečuje z velikimi vprašanji ob vstopu v leto 2022.
Medtem ko je minulo leto aktivnosti glavnih centralnih bank v dobršni meri krojilo gospodarsko okrevanje, zaznamovano z epidemiološko sliko, jih bo letos kar nekaj v središče postavilo spoprijemanje s povišano inflacijo. Kako se bo Evropska centralna banka, in z njo tudi Banka Slovenije, osredotočila na obvladovanje inflacije? Bo še vedno v ospredju tudi spodbujanje gospodarske rasti?
Višja inflacija je že privedla do nekaterih sprememb denarne politike, ECB sicer še ne načrtuje zviševanja ključnih obrestnih mer, a se zdi, da se tudi ta tema počasi prebija v ospredje. Kaj bosta višja inflacija in rast obrestnih mer, tudi bančnih, pomenili za gospodarstvo, plače in cene nepremičnin?
30 let Banke Slovenije
»Na dan, ko je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije, je bila kot ena izmed glavnih institucij za njeno delovanje ustanovljena Banka Slovenije. Od takrat je naša najpomembnejša naloga ohranjanje stabilne rasti cen,« je zapisal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. V Banki Slovenije smo lani praznovali 30. obletnico ustanovitve, praznovanja pa so se podaljšala tudi v letošnje leto.
Kot centralna banka smo v tem času tvorno prispevali k razvoju države in sodelovali pri številnih pomembnih mejnikih za Slovenijo. Začelo se je z vzpostavitvijo in mednarodno uveljavitvijo prvega slovenskega denarja tolarja, nadaljevalo z začetkom reforme plačilnega sistema in oblikovanjem pomembnih povezav v mednarodnih institucijah – Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Banke za mednarodne poravnave.
Banka Slovenije je s članstvom Slovenije v Evropski uniji leta 2004 postala članica Evropskega sistema centralnih bank in leta 2007 vodila prevzem skupne evropske valute – evra in s tem postala del Evrosistema. Številne spremembe so pomembno vplivale tudi na finančni sistem in na slovenske državljane. Danes tako v Banki Slovenije skupaj z drugimi centralnimi bankami v okviru Evrosistema vodimo denarno politiko. S tem zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, kar okoli 340 milijonom prebivalcev evrskega območja zagotavlja spodbudno okolje za ustvarjanje življenjskih in poslovnih ciljev.
Družbena odgovornost
Ena večjih družbeno odgovornih vlog centralnih bank je gotovo sodelovanje pri globalnem odzivu na podnebne spremembe. V Banki Slovenije se zavedamo povečevanja podnebnih tveganj in pomembnosti kolektivnih prizadevanj, zato dejavno sodelujemo v delovnih skupinah v okviru Evropske centralne banke, Evropskega odbora za sistemska tveganja in Evropskega bančnega organa. Zavezujemo se, da bomo v okviru svojega mandata v prihodnjih letih prispevali k ciljem pariškega sporazuma in prizadevanjem Mreže za ozelenitev finančnega sistema (Network for Greening the Financial System – NGFS), tej smo se pridružili leta 2020.
Finančno izobraževanje in podpora umetnosti
Zadnja gospodarska kriza je pokazala pravi pomen ozaveščanja prebivalcev ne le o osebnih financah, temveč tudi o finančnem sistemu in delovanju centralne banke. Zato smo v Banki Slovenije dodatno okrepili finančno izobraževanje predšolskih in šolskih otrok ter tudi dijakov in študentov. V okviru tega redno organiziramo izobraževalne dneve, ki jih obiskujejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije.
V okviru prizadevanj za krepitev finančnega izobraževanja smo odprli tudi Muzej Banke Slovenije, ogled katerega je brezplačen. Ste že kdaj potežkali zlato palico? Ali veste, koliko zlatih palic tehtate? Vas zanima, kako se ponarejeni bankovec loči od pravega? Ali pa kaj se zgodi z bankovci, ko se ti poškodujejo ali izrabijo? Odgovori na vsa ta vprašanja se skrivajo v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh generacij, ki jih zanima, kako področje delovanja centralne banke vpliva na življenje posameznikov.
V Banki Slovenije pa skrbimo tudi za ohranjanje in razvoj umetnosti. V ospredje postavljamo predvsem mlade umetnike in njihovo možnost izražanja v sodobnem okolju. V Mali galeriji Banke Slovenije se je tako zvrstila že vrsta uspešnih razstav mladih umetnikov in drugih ustvarjalcev pod našim pokroviteljstvom. Do 8. februarja je v Mali galeriji Banke Slovenije na ogled razstava študentov Fakultete za arhitekturo UL z naslovom Katastrofa in priložnost: Ljubljana pred potresom in po njem.