Mnenje Banke Slovenije glede predloga zakona, ki ureja problematiko kreditov v švicarskih frankih

Odbor za finance DZ je 19. januarja 2022 obravnaval predlog Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (v nadaljevanju predlog zakona). Ta ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ter poroki, ki so v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih.

Predlog zakona je Odbor za finance DZ potrdil in mu s tem kljub nasprotovanju tako Vlade RS kot tudi Evropske centralne banke omogočil nadaljnjo zakonodajno pot na redni seji Državnega zbora, ki se prične 31. januarja 2022.

V Banki Slovenije sicer razumemo položaj potrošnika finančnih storitev kot šibkejše stranke v pogodbenih odnosih z bankami kot kreditodajalci. Z namenom njihovega varovanja opravljamo zakonske naloge in številne druge aktivnosti, kot na primer iniciative finančnega opismenjevanja.

Vendar pa imamo v zvezi s predlogom zakona nekaj ključnih pomislekov:

• Predlog zakona problematiko rešuje na način, ki ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom. Za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam, tj. bankam in hranilnicam, je v skladu s členom 4(1)(a) in členom 14(5) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/20136 izključno pristojna Evropska centralna banka in ne Banka Slovenije, kot je zapisano v predlogu zakona. Nadalje izpostavljamo, da je eno od splošnih načel tako slovenskega prava kot prava Unije načelo pravne varnosti in posledična prepoved retroaktivnega učinka splošnih pravnih aktov.
   
• Sprejetje zakona bi lahko potencialno negativno vplivalo tudi na stabilnost slovenskega finančnega sistema oziroma najbolj izpostavljenih bank in poslabšalo zaupanje v varnost naložb v Republiki Sloveniji.

Ob tem v Banki Slovenije tudi ponovno izpostavljamo zadnje mnenje Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2021, ki ga je glede predloga zakona izdala na podlagi pooblastil v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Podobno kot Banka Slovenije tudi ECB v njem izpostavlja tveganja, ki jih prinaša predlog zakona. Omenjenemu mnenju ECB pritrjujemo tudi v Banki Slovenije.