Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

V evrskem območju, tudi v Sloveniji, se močno okrevanje gospodarstva nadaljuje, vendar se ob omejitvah na strani ponudbe, ki ovirajo poslovanje predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnosti, nekoliko umirja. Pogoji financiranja ostajajo ugodni tako za državni sektor kot tudi za izdajatelje zasebnega sektorja.

Zaradi naraščajočih cen energentov, močnega okrevanja povpraševanja ob omejitvah na stani ponudbe in baznih učinkov se inflacija v evrskem območju zadnjih mesecih povišuje. Člani Sveta ECB ocenjujemo, da se bo okrepljena rast cen nadaljevala še v prihodnjih mesecih, nato pa naj bi se tekom prihodnjega leta začela umirjati. Ob tem poudarjamo še, da podrobno spremljamo razvoj tveganj za ohranjanje višje inflacije tudi v srednjeročnem obdobju. V Banki Slovenije pojasnjujemo, da so ta tveganja povezana predvsem s z naraščajočimi inflacijskimi pričakovanji in pritiski na rast plač na nekaterih segmentih trga dela.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ohranimo vse do sedaj sprejete instrumente in s tem še naprej zagotavljamo obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema.

Visoka gospodarska rast iz drugega četrtletja se je v evrskem območju nadaljevala tudi v tretjem četrtletju, a je tekom četrtletja nekoliko oslabela. Hitro okrevanje zasebnega povpraševanja je še naprej poglavitno gonilo gospodarske rasti, kar se odraža tudi na izboljšanih razmerah na trgu dela. Na drugi strani motnje v svetovnih dobavnih verigah omejujejo ponudbo predvsem v predelovalnih dejavnostih,  a tudi v sektorju storitev. Hkrati zaradi hitrosti okrevanja, kljub še vedno nižji zaposlenosti v primerjavi s pred krizo, podjetja ponovno pogosteje poročajo o pomanjkanju delavcev.

Zaradi naraščajočih cen energentov, močnega okrevanja povpraševanja ob omejitvah na stani ponudbe in baznih učinkov se inflacija v evrskem območju v zadnjih mesecih povišuje (septembra je znašala 3,4 odstotka). Ti dejavniki se že odražajo tudi v naraščajoči osnovni inflaciji – najbolj v cenah neenergetskega industrijskega blaga, ki so se v septembru medletno povišale za 2,1 odstotka. Ob tem se krepijo tudi pogoji za višjo rast plač. Člani Sveta ECB ocenjujemo, da se bo okrepljena rast cen nadaljevala še v prihodnjih mesecih, nato pa naj bi se tekom prihodnjega leta začela umirjati. Ob tem podrobno spremljamo razvoj tveganj za ohranjanje višje inflacije tudi v srednjeročnem obdobju.

V Banki Slovenije ob tem pojasnjujemo, da so ta tveganja povezana predvsem z naraščajočimi inflacijskimi pričakovanji in pritiski na rast plač na nekaterih segmentih trga dela.

Ob krepitvi globalnih inflacijskih pritiskov in pričakovanj, da se bodo pomembnejše centralne banke nanje odzvale s postopnim zmanjšanjem akomodativnosti, so se stroški zadolževanja na trgih dolžniških vrednostnih papirjev zvišali. Zahtevane donosnosti slovenskih državnih obveznic so od začetka septembra na desetletni ročnosti porasle z manj kot 0 % na 0,25 %, kar je primerljivo porastu stroškov zadolževanja ostalih držav evrskega območja. Kljub temu ostajajo pogoji financiranja ugodni tako za državni sektor kot tudi za izdajatelje zasebnega sektorja, kar odraža močno spodbujevalno denarno politiko ECB.

Z vidika denarne politike tako ostaja pomembno, da v skladu s svojo srednjeročno naravnanostjo ne ukrepamo preuranjeno in nadalje zagotavljamo ugodne pogoje financiranja z namenom doseganja robustnega okrevanja in inflacijskega cilja. Ob tem je enako pomembno tudi, da ohranimo dovolj fleksibilnosti. V primeru, da se v prihajajočih mesecih pojavijo znaki, da inflacijski pritiski postanejo trajnejši, smo jih v okviru Sveta ECB pripravljeni nasloviti z vsemi instrumenti v skladu z našo prenovljeno strategijo in našim simetričnim 2-odstotnim inflacijskim ciljem.