Nagovor guvernerja na Finančnem forumu Eurofi 2021

Od utrditve okrevanja iz pandemske krize do krepitve ekonomske in finančne odpornosti

EUROFI High Level Forum ­– nagovor guvernerja ob začetku foruma

Pandemija covida-19 že leto in pol prežema naša življenja in gospodarstva. Začetni šok je za nami in soočamo se z izmenjevanjem obdobij zaostrovanja in sproščanja omejevalnih ukrepov. Marsikdo od nas pa je sedaj že cepljen, kar prispeva k prijetnemu dejstvu, da smo lahko danes tukaj osebno.

V današnjem govoru se bom osredotočil na politike za krepitev okrevanja evropskega gospodarstva iz pandemske krize ter povečanje gospodarske in finančne odpornosti na morebitne prihodnje šoke. Pomembno je, da ta velika kriza ne bo zaman in da se iz nje tudi kaj naučimo, če parafraziram Winstona Churchilla.

***

Preden preidem na glavne točke, se bom na kratko dotaknil nedavnih gospodarskih razmer in odziva ekonomskih politik na izjemen zdravstveni šok.

Po okrevanju po prejšnji finančni in javnodolžniški krizi se je rast evropskega gospodarstva v letih 2018 in 2019 upočasnila pod vplivom povečanih napetosti v mednarodni trgovini ter drugih izzivov evropske industrije. Kljub upočasnjevanju rasti takšnega gospodarskega preobrata, kot se je zgodil z izbruhom pandemije covida-19, nismo pričakovali. Resnim motnjam v globalnih dobavnih verigah in najavi zapiranja velikega dela naših gospodarstev je sledila napetost na finančnih trgih, prihodki od prodaje mnogih podjetij pa so skoraj čez noč usahnili.

Odziv makroekonomskih politik na ta izjemen zdravstveni in gospodarski šok je bil obsežen in dobro usklajen na nacionalni ravni in na ravni EU. Eksogena narava šoka in izkušnje iz prejšnjih kriz so prispevali k širokemu soglasju oblikovalcev politik in mednarodnih institucij glede potrebnega močnega odziva fiskalne in denarne politike, ki podpirata gospodarstvo vsaka v okviru svojega mandata.

Zavezani, da stabiliziramo finančni sistem in zaščitimo evrska gospodarstva, smo v Evrosistemu ukrepali zgodaj in odločno, z denarno, bonitetno in nadzorno politiko. Z našim odločnim odzivom so imeli države in banke ter s tem podjetja in gospodinjstva ves čas krize dober dostop do financiranja pod ugodnimi pogoji.

Močna podpora ekonomskih politik je ublažila upad gospodarske aktivnosti in deflacijske pritiske, močno zmanjšala socialne stiske in omejila število propadov podjetij, ki običajno sledijo gospodarskemu upadu. Pomagali smo ustvariti pogoje za hitro gospodarsko okrevanje, ki je sledilo sproščanju s pandemijo povezanih omejitev v tretjem četrtletju lanskega leta in v zadnjih mesecih.

***

Gospodarsko okrevanje je hitro, vendar ga lahko novi vali pandemije upočasnijo. Prednostna naloga gospodarskih politik je, da še naprej zagotavljamo podporo gospodarstvu dokler se okrevanje ne utrdi in negotovost zmanjša.

Ker pa je pandemija z nami že kar nekaj časa, je pomembno, da je podpora politik usmerjena k najbolj prizadetim, ranljivim gospodinjstvom in podjetjem ter da ne ovira strukturnega prilagajanja. S tem bi namreč lahko škodovala rasti produktivnosti, ki se je v zadnjih 25 letih v Evropi precej upočasnila. Glavni operativni izziv je, kako razlikovati med podjetji, ki so sposobna trajnejšega preživetja, in ostalimi podjetij. Za te druge je treba pripraviti vse potrebno za čim bolj učinkovit postopek zaprtja. Pomembno je, da se kapital sprosti in preusmeri v perspektivne dejavnosti ter da se delavce, ki bodo po vsej verjetnosti ostali brez zaposlitve, čim prej opremi z veščinami za ta prehod.

Odpravljanje preostalih ekonomskih ukrepov za blažitev pandemske krize, do česar bo slej ko prej prišlo, bi moralo biti postopno in slediti stabilnemu izboljšanju gospodarskih podatkov. Srednjeročno bosta morala fiskalna in denarna politika začeti obnavljati prostor za spopadanje s prihodnjimi šoki. Načrtovanje potrebnih strukturnih reform, na primer pokojninskega in zdravstvenega sistema, pa bi se moralo začeti čim prej, saj pot do njihove izvedbe običajno traja kar nekaj časa.

***

Evropski bančni sistem ostaja odporen, kot kažejo tudi nedavni stresni testi EBE in ECB. Njegov soliden položaj med drugim posledica očiščenja njihovih bilanc , dokapitalizacije ter krepitev regulative in nadzornih okvirov po prejšnji finančni krizi. Pot krepitve odpornosti bančnega sistema pa še ni dokončana. Nadaljevati je treba z dokončanjem bančne unije in okvira za reševanja bank, vključno s skupnim varovalnim mehanizmom, in z uskladitvijo nacionalnih insolventnih zakonodaj. Ko se zdravstveni in gospodarski položaj stabilizirata, je treba dodatno pozornost nameniti dolgoročnim izzivom številnih evropskih bank, kot sta nizka dobičkonosnost in vprašanje vzdržnosti poslovnih modelov bank.

V nadaljevanju okrevanja bodo banke ohranile pomembno vlogo pri financiranju podjetij in gospodinjstev. Srednjeročno pa bi bilo dobro, da viri financiranja evropskega gospodarstva postanejo bolj raznoliki, zato je treba ambiciozno slediti akcijskemu načrtu za unijo kapitalskih trgov.

Izziv, ki spremlja trenutno okrevanje, je poleg novih valov pandemije tudi asimetrija med sektorji in državami. To vprašanje delno obravnava evropski sveženj za okrevanje in odpornost, znan kot »Next Generation EU«. Sveženj je bil zasnovan ne le za srednjeročno povečanje agregatnega povpraševanja, ampak tudi kot odziv na dolgoročnejše izzive, kot so ozelenitev gospodarstva, zaostanek Evrope pri digitalizaciji, strukturni izzivi posameznih držav in gospodarska odpornost na splošno. Zasnovan je tako, da več sredstev usmerja v ranljive, najbolj prizadete države. Njegov uspeh pa ni pomemben le za povečanje povpraševanja in krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala, temveč tudi za možnost prihodnje uporabe tovrstnega solidarnostnega mehanizma financiranja naložb in reform. Nadaljnji napredek pri evropski fiskalni integraciji bi bil dobrodošel, vendar bi moral iti z roko v roki s preudarno javnofinančno politiko in zmanjševanjem tveganj.

Za krepitev gospodarske in finančne odpornosti je nujno ukrepati na različnih področjih, ne le na gospodarskem, na kar nas je opozorila tudi ta zdravstvena kriza. Poleg zmanjšanja tveganj za prihodnje pandemije, ki bi se sicer lahko pojavljale pogosteje kot v preteklosti, moramo dosledneje nasloviti tudi tveganja, povezana s podnebnimi spremembami. Vlade in parlamenti imajo pri tem ključno vlogo, vendar moramo k temu naporu prispevati vsi, vsaka institucija v okviru svojega mandata. V Evrosistemu te ambicije postopoma vključujemo na različna področja delovanja, od denarne politike in upravljanja nedenarnih portfeljev do bančnega nadzora in spremljanja finančne stabilnosti.

Pandemska kriza je pospešila digitalizacijo, ki predstavlja tudi pot do hitrejšega okrevanja. Ker naše življenje postaja vse bolj digitalno, pa naj gre za medosebno komunikacijo, finance ali zdravstvene storitve, postajamo vse bolj ranljivi za kibernetske napade. Ti se še naprej povečujejo in postajajo vse bolj izpopolnjeni. Prizadevanja se morajo osredotočiti ne le na zaščito kritične infrastrukture, temveč tudi na ozaveščanje širše družbe in krepitev kulture kibernetske varnosti.

***

Teme, ki sem se jih dotaknil, bodo obravnavane na različnih panelih tega foruma. Naj za konec izpostavim, da je odločen in dobro usklajen odziv nacionalnih in EU gospodarskih politik na pandemski šok razkril moč evropske enotnosti. V istem duhu bi se morali usmeriti tudi k reševanju drugih izzivov, zlasti krepitvi odpornosti in poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU).