Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Gospodarska slika v evrskem območju se je v drugem letošnjem četrtletju močno izboljšala. Zdravstvene razmere, precepljenost in sproščanje preventivnih ukrepov so privedli do široko osnovanega okrevanja. Člani Sveta ECB ocenjujemo takšna gibanja kot skladna z našimi napovedmi, tveganja pa ostajajo enakomerno razporejena. Na finančnih trgih razmere, ob znatni podpori denarne politike, ostajajo stabilne.

V teh razmerah smo se v Svetu ECB včeraj odločili, da ohranimo spodbujevalno naravnanost denarne politike in s tem še naprej zagotavljamo obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema. Obenem pa smo prilagodili komunikacijo glede prihodnje naravnanosti denarne politike (t.i. forward guidance). Ta sedaj vsebuje nov inflacijski cilj (sprejet v okviru pregleda strategije denarne politike) in upošteva dejstvo, da so ključne obrestne mere že nekaj časa blizu spodnje meje.

Pospešeno cepljenje in sprostitev ukrepov za zamejitev širjenja virusa sta privedla do občutnega izboljšanja gospodarske slike v evrskem območju. Visokofrekvenčni kazalniki za drugo četrtletje tako kažejo na močan odboj v gospodarski aktivnosti, kar je skladno z napovedmi makroekonomskih gibanj, ki smo jih v okviru ECB pripravili v juniju. Obenem je okrevanje gospodarske aktivnosti v preteklih mesecih postalo širše osnovano, kar pozitivno vpliva na izboljševanje razmer na trgu dela. Ob nadaljevanju visoke rasti v predelovalnih dejavnostih so se ob sproščanju omejitvenih ukrepov v preteklih mesecih močno izboljšale razmere v storitvenih dejavnostih. Indeks nabavnikov za evrsko območje za sektor storitev je junija namreč dosegel najvišjo vrednost po juliju 2007 in tako nakazuje pospešeno okrevanje.

Obeti za prihodnje mesece ostajajo ugodni, pri čemer ostajajo tveganja v obdobju napovedi enakomerno porazdeljena. Hitrejšo rast bi lahko povzročila večja poraba v času krize natečenih prihrankov. K temu bi lahko prispevalo tudi hitrejše izboljševanje zdravstvene slike. Nasprotno pa sev delta, ki je v nekaterih državah evrskega območja že povzročil vnovično hitro rast okužb, pomeni največje tveganje za počasnejšo rast.

Ob tem razmere na finančnih trgih ostajajo ugodne. Stroški zadolževanja zasebnih izdajateljev na kapitalskih trgih ostajajo zelo nizki, enako velja za zadolževanje posameznih članic. Po porastu od začetka leta so se dolgoročne zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic od druge polovice maja zniževale. Strošek zadolževanja države Slovenije na desetletni zapadlosti se je od sredine maja do julija znižal z 0,29 % na okoli -0,10 %. Država se torej ponovno zadolžuje po negativni obrestni meri.

Ob upoštevanju trenutne gospodarske slike in negotovosti glede prihodnjega razvoja epidemije smo člani Sveta ECB ohranili že sprejeto spodbujevalno naravnanost denarne politike. Okvirja izvajanja programov nakupov vrednostnih papirjev APP in PEPP tako ostajata nespremenjena. Obseg nakupov v okviru pandemičnega programa nakupov vrednostnih papirjev (PEPP) v tekočem četrtletju ostaja višji kot v prvih mesecih leta.

Obenem pa smo prilagodili komunikacijo glede prihodnje naravnanosti denarne politike (t.i. forward guidance). Ta sedaj vsebuje nov inflacijski cilj (sprejet v okviru pregleda strategije denarne politike) in upošteva dejstvo, da so ključne obrestne mere že nekaj časa blizu spodnje meje. "V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike člani Sveta ECB pričakujemo, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler ne presodimo, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo."

Spodbujevalni ukrepi naše politike ECB bodo tako še naprej zagotavljali obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam evrskega območja, s čimer podpiramo nadaljevanje gospodarskega okrevanja po epidemiji in zagotavljamo doseganje stabilne rasti cen na srednji rok.