Poročilo o finančni stabilnosti: Poleg aktualnih tveganj, povezanih z epidemijo, se bančni sistem sooča z obsežnimi strukturnimi spremembami
V razmerah epidemije koronavirusa sistemska tveganja za finančno stabilnost ostajajo povečana. Makroekonomsko tveganje ostaja visoko, a se ob vse bolj prilagojenem obnašanju podjetij in gospodinjstev postopoma zmanjšuje. S postopnim umikom obsežnih vladnih ukrepov za zaščito gospodinjstev in podjetij postaja vidnejše kreditno tveganje. Povečano ostaja dohodkovno tveganje. V publikaciji Poročilo o finančni stabilnosti ugotavljamo še, da ob dobrem izhodiščnem stanju ter hitrem in obsežnem ukrepanjem ekonomskih politik odpornost finančnega sistema na sistemska tveganja ostaja razmeroma visoka.
Ob tem posebej opozarjamo, da se bančni sistem ob aktualnih izzivih sooča tudi s strukturnimi spremembami, ki zahtevajo jasno strategijo delovanja.
Ukrepanje Banke Slovenije
V okviru Sveta ECB smo za blažitev posledic krize sprejeli obsežne ukrepe denarne politike. Izpostavljamo uvedbo izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev (PEPP) v višini 1.850 mrd EUR do marca 2022, pri čemer bomo glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v celoti ponovno investirali vsaj do konca leta 2023. Na področju regulatornih aktivnosti pa smo v okviru Enotnega nadzornega mehanizma in Evropskega bančnega organa sprejeli številne olajšave in regulatorne odpustke, ki bankam lajšajo poslovanje in omogočajo, da realnemu gospodarstvu zagotovijo potrebno podporo za poslovanje.
V Banki Slovenije smo vse ukrepe, ki veljajo za sistemsko pomembne banke, sprejeli tudi za preostale banke v slovenskem okolju. Ukrep zadržanja izplačil dividend smo letos podaljšali in prilagodili. Na ta način prispevamo k ohranjanju kapitala bank, da lahko slovenski bančni sistem lažje prenese potencialne izgube ter še naprej zagotavlja oskrbo gospodarstva in prebivalstva s krediti. Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva smo prilagodili na način, da se začasno znižanje dohodka potrošnika v času razglasitve epidemije lahko izloči iz izračuna njegove kreditne sposobnosti.
Ključna tveganja za bančni sistem
Gospodarske razmere ob okrevanju panog, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ostajajo zaostrene. Makroekonomsko tveganje posledično ostaja visoko, vendar se je zaradi izboljšanja obetov za izhod iz krize v zadnjem četrtletju 2020 pričelo zmanjševati.
Zaostrilo pa se je kreditno tveganje, saj bo s postopnim prenehanjem veljavnosti obsežnih ukrepov države za zaščito gospodinjstev in podjetij postalo vidno tudi poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja bank, ki se bo odrazilo tudi v povečanju nedonosnih izpostavljenosti. S tem bo uspešno večletno obdobje zniževanja nedonosnih izpostavljenosti prešlo v porast. Banke so v letu 2020 sicer po treh letih sproščanja spet neto oblikovale oslabitve in rezervacije.
Ob močno upočasnjeni rasti bančnega kreditiranja v lanskem letu so se razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu še dodatno zaostrile. Dohodkovno tveganje zato ostaja povečano z rastočo tendenco.
Odpornost bank
Odpornost bank na sistemska tveganja, ki je bila večino leta 2020 visoka, se je v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti poslabšala in je srednja. Ob pričakovanem slabšanju kakovosti kreditnega portfelja, se bodo lahko pričeli zniževati tudi kapitalski količniki bank. Ob tem so med bankami prisotne tudi precejšnje razlike v odpornosti, saj se struktura in kakovost kreditnega portfelja ter kapitalski presežki bank razlikujejo. Odpornost bank v segmentu likvidnosti, tudi tu ob razlikah med bankami, ostaja visoka.
Slika 1: Prikaz tveganj in odpornosti
Strukturni izzivi bančnega sistema
V Banki Slovenije opozarjamo na dejstvo, da je v zadnjem desetletju prišlo do strukturnih sprememb v bilanci bančnega sistema. V Sloveniji se posebej izrazite spremembe odražajo predvsem pri preusmerjanju bank s kreditiranja podjetij na kreditiranje prebivalstva, tako da je aktualno razmerje med posameznimi elementi bančnih bilanc neskladno s tradicionalno predstavo finančnega posredništva, kot smo ga bili vajeni. Posledično bo treba na novo dogovoriti strategijo poslovanja bančnega sektorja v pogojih nove normalnosti. Ta premislek bo moral biti opravljen v širšem kontekstu in se bo moral poleg običajnih vprašanj glede prihodnjega povpraševanja po bančnih produktih, ciljnih skupinah strank, digitalizaciji nanašati tudi na kompetence zaposlenih na vseh ravneh, iskanje konkurenčnih prednosti ter oceno zmožnosti zagotavljanja dodatnega lastniškega kapitala, ki bo zagotavljal uspešen prihodnji razvoj bank v teh pogojih. Samo tako premišljena strategija lahko zagotovi dolgoročno vzdržen bančni sistem, ki bo zagotavljal tudi ustrezen servis celotnemu gospodarstvu.