Ob prilagojenem obnašanju podjetij in gospodinjstev kljub zaostreni epidemiološki sliki ugodni gospodarski podatki
V evrskem območju so se marca obeti pred vnovičnim zaostrovanjem ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa izboljšali, pri čemer pa smo članice pred pričakovanim okrevanjem v različnih izhodiščnih položajih. V Sloveniji okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov. Podatki kažejo znake zmerne, čeprav neenakomerne gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Na trgu dela razmere pod vplivom podpornih državnih pomoči ostajajo ugodne, pri čemer so se razlike med posameznimi skupinami zaposlenih povečale. Negotovost zaradi prihodnjega razvoja epidemije ostaja velika. V publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da so podjetja, gospodinjstva in banke v krizo vstopili v finančno dobrem položaju, v času epidemije pa je v njihovem obnašanju prišlo do sprememb.
Obeti za svetovno gospodarsko rast se kljub velikim negotovostim, povezanim s pandemijo, izboljšujejo. Evrsko območje v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi gospodarstvi pred pričakovanim izboljšanjem razmer ni v najbolj ugodnem položaju. Zaostaja namreč pri okrevanju in se obenem sooča tudi s pomanjkanjem cepiv in velikimi gospodarskimi razlikami med članicami. Pred novim zaostrovanjem omejitvenih ukrepov so se obeti marca sicer izboljšali.
V domačem gospodarstvu okrevajo vse skupine dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov za zajezitev epidemije. Da so se podjetja izdatno prilagodila oteženim razmeram, kaže zmanjšanje deleža prizadetih dejavnosti. V lanskem zadnjem četrtletju, ko je bila epidemija na vrhuncu, so dejavnosti, ki so utrpele padec dodane vrednosti, predstavljale 31 % BDP (ob pomladanskem izbuhu epidemije 76 %).
V letošnjem prvem četrtletju so se že pokazali nekateri znaki zmerne, čeprav neenakomerne gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja se krepi skupaj s tujim povpraševanjem, gradbeništvo pa z okrevanjem investicij. Velik je tudi potencial za rast zasebne potrošnje, saj so prihranki gospodinjstev visoki, pripravljenost na nakupe potrošnikov pa kažejo tudi izrazito povečane vrednosti kartičnih plačil. S ponovno zaostritvijo ukrepov v prvi polovici aprila se je okrevanje v nekaterih storitvenih dejavnostih začasno prekinilo oz. zamaknilo. Obeti za letošnje drugo četrtletje so sicer glede na anketne ocene pričakovanega povpraševanja ugodni.
Februarska delna sprostitev omejevalnih ukrepov se je odrazila tudi na trgu dela, vendar ostaja negotovost zaradi nadaljevanja epidemije velika. Na začetku aprila je bilo registriranih 81.616 brezposelnih (le 4.132 več kot pred začetkom epidemije), število razpisanih prostih delovnih mest se je zvišalo, povečala so se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij. Za preprečitev poslabšanja razmer bo še naprej ključna podpora interventnih ukrepov, saj zlasti ukrep začasnega čakanja na delo močno blaži padec zaposlenosti.
Ob stabilnih agregatnih kazalnikih na trgu dela so se razlike med posameznimi skupinami delavcev povečale. Zlasti v drugem valu epidemije se je močno znižala zaposlenost v trgovini in gostinstvu, januarja letos medletno kar za 15,0 %, medtem ko je bila ob povečanih potrebah po kadru v zdravstvu in socialnem varstvu višja za 5,0 %. Razlike so izrazite tudi v rasteh plač. Rast povprečne bruto plače v pretežno javnih storitvah tako ob visokih izplačilih z epidemijo povezanih dodatkov močno prehiteva rast v dejavnostih zasebnega sektorja. Januarja je bila na primer povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu medletno višja kar za 41,9 %, v dejavnostih zasebnega sektorja pa ob dvigu minimalne plače za 3,2 %.
Tabela 1: Masa bruto plač po nacionalnih računih
Vir: SURS – nacionalni računi, Eurostat, preračuni Banke Slovenije
Ob krepitvi nekaterih tujih in tudi domačih inflacijskih dejavnikov se je marca v Sloveniji prekinilo obdobje deflacije (0,1-odstotna medletna rast, kar je 1,2 o. t. več kot mesec prej), vendar so cenovna gibanja ostala šibka. Za obrat so bili po pričakovanjih ključni dražji energenti.
Javnofinančni primanjkljaj je pričakovano visok, lani je dosegel 8,4 % BDP. Prihodki so se zmanjšali za 4,6 %, pri čemer izstopata padec posrednih davkov zaradi šoka v zasebni potrošnji in neposrednih davkov zaradi nižjih davkov na dohodke podjetij. Saldo je še bolj poslabšalo 14,8-odstotno povečanje izdatkov, pri čemer so bili ukrepi za blaženje posledic epidemije v deležu BDP po trenutnih ocenah med višjimi v evrskem območju. Dolg države je ob koncu lanskega leta znašal 80,8 % BDP, kar je približno 15 o. t. več kot leto prej, a opazno manj od povprečja evrskega območja. Obsežno zadolževanje se je v letošnjem prvem četrtletju nadaljevalo ob ugodnih pogojih, ki so posledica ukrepov denarne politike in ugodnih bonitetnih ocen. Strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih se je znižal na zelo nizko raven in znaša na desetletni zapadlosti 0,02 %. Na rekordno nizko raven (približno 30 bazičnih točk) se je znižal tudi pribitek desetletne obveznice nad nemško.
Bruto zunanji dolg se je lani zaradi krize močno povečal (za 4,4 mrd. EUR na 48,2 mrd. EUR oz. 104,1 % BDP), kar je v pretežni meri posledica zadolževanja države, katere dolg v nasprotju s položajem pred začetkom prejšnje krize sestavlja kar polovico celotnega bruto zunanjega dolga.
V Banki Slovenije ugotavljamo še, da so podjetja, gospodinjstva in banke v zadnjo krizo vstopili v finančno dobrem položaju, finančni računi pa razkrivajo opazne spremembe njihovega obnašanja v letu 2020. Največji obrat je zaradi uvedbe interventnih ukrepov in s tem močno povečanega zadolževanja ob izbruhu epidemije beležil sektor država. Po dveh letih neto varčevanja je lani močno poglobil svojo negativno neto finančno pozicijo. Drugi sektorji so nasprotno s pojavom epidemije svoje varčevanje v primerjavi z investiranjem še okrepili, predvsem podjetja in gospodinjstva. Njihovo presežno varčevanje se je stekalo v banke v obliki vlog, te pa so jih nato plasirale naprej v centralno banko. Medletni prirast finančnih naložb in obveznosti bank se je tako lani krepil najizraziteje v zadnjih desetih letih.
Tabela 2: Število odmerkov cepljenja*
Opomba: *Upoštevani so posamezni odmerki, zato podatek ne sovpada s številom cepljenih oseb zaradi različnega števila potrebnih odmerkov pri različnih cepivih.
Vir: Our World in Data
Publikacija Gospodarska in finančna gibanja, april 2021 je na voljo na povezavi.