V Banki Slovenije opozarjamo na nujnost uporabe dolgoročno vzdržnih rešitev za kreditojemalce v težavah

V Banki Slovenije ugotavljamo, da je lani sprejeti protikrizni ukrep, vezan na moratorije, dosegel svoj namen. Banke in hranilnice so namreč v obdobju njegove veljave 24 tisoč kreditojemalcem odobrile moratorije. Daleč največ vlog so komitenti oddali v mesecih po razglasitvi epidemij (spomladi in novembra lani). V ostalih mesecih, vključno ob izteku veljave zakona, večjih porastov nismo zabeležili. V Banki Slovenije opozarjamo, da soočanje s posledicami koronakrize, ki traja že več kot eno leto, zahteva dolgoročno vzdržne rešitve. Ob nadaljevanju podpore denarne in fiskalne politike zato aktivnejšo vlogo pričakujemo tudi od bank.  

Z zakonom predpisana obveznost bank, da odobrijo moratorije, za katere zaprosijo kreditojemalci, je v zadnjem letu prispevala k hitremu reševanju težav, s katerimi so se ti srečevali v začetnem obdobju krize.

Od bank tudi po koncu ukrepa obveznega moratorija pričakujemo skrbno poslovanje in presojo vseh alternativ pri razreševanju težav njihovih komitentov. V okvir tega spada tudi možnost t. i. komercialnega moratorija, ki je običajen ukrep tudi v nekriznih razmerah (vendar brez drugačne regulatorne obravnave). Zanj se lahko kadarkoli dogovorita banka in stranka, ki začasno ni zmožna odplačati dela svojega kredita. Takšen dogovor kreditojemalcu, ki zaradi začasnih razlogov ne more redno odplačevati kreditnih obveznosti, omogoči možnost daljšega oziroma kasnejšega odplačila kredita. Hkrati pa banki zagotovi, da dobi povrnjen kredit. Zaradi povišanih tveganj posameznih izpostavljenosti morajo banke komitente ustrezno prerazvrstiti (in po potrebi oblikovati dodatne oslabitve oziroma rezervacije).

Ker pa tovrstna praksa ne naslavlja problematike dolgotrajnejše nezmožnosti odplačevanja kreditov, v Banki Slovenije zagovarjamo iskanje dolgoročno vzdržnih rešitev. Posledično tudi od bank pričakujemo, da aktivno pristopijo k morebitnim težavam svojih komitentov. Pričakujemo individualno obravnavo komitentov in morebitno prestrukturiranje njihovih obveznosti v okviru rednih zakonskih možnosti in regulatorne obravnave.

Tabela 1: Mesečni prirasti števila vlog in izpostavljenosti, za katere so bili zaprošeni odlogi*

Opomba: Negativni prirast pri posameznih mesecih je posledica popravkov podatkov s strani bank zaradi ugotovljenih napak pri poročanju. * Po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK).

Likvidnostni krediti, povezani s koronavirusom

Banke in hranilnice so do konca marca odobrile 1.474 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane s koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo 506,1 mio evrov. Od tega je bilo na podlagi zakona, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države, odobrenih 99 posojil v skupni vrednosti 78,8 mio evrov.

Tabela 2: Pregled števila vlog in izpostavljenosti za nova likvidnostna posojila v zvezi s COVID-19

Opomba: Negativni prirast pri posameznih mesecih je posledica popravkov podatkov s strani bank zaradi ugotovljenih napak pri poročanju. ** po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) – vir podatkov SID banka.