Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB
V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa gospodarske razmere v državah evrskega območja, tudi Slovenije, ostajajo zaostrene. V nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, so v trenutnem zimskem valu močno prizadete predvsem storitvene dejavnosti. Na finančnih trgih razmere ob podpori denarne politike, ki smo jo člani Sveta ECB sprejeli tekom lanskega leta, ostajajo stabilne. Tudi v Sloveniji so se pogoji zadolževanja države izboljšali, slovenskim bankam pa je omogočeno, da ohranjajo ugodne pogoje kreditiranja podjetij in prebivalstva.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili ohraniti podporno naravnanost denarne politike. Na ta način bomo še naprej zagotovili kreditiranje vseh sektorjev, s tem podpirali ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljali stabilnost cen.
Ob zaostreni epidemiološki sliki so razmere v storitvenem sektorju evrskega območja ob koncu leta in na prehodu v letošnje leto zopet postale izrazito recesivne. To je v skladu z decembrskimi napovedmi ECB, v katerih bistvenega izboljšanja na začetku letošnjega leta še ne pričakujemo. V nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, so v trenutnem zimskem valu močno prizadete predvsem storitvene dejavnosti. Enako tudi v Sloveniji epidemiološke razmere ostajajo zaostrene in terjajo ohranjanje omejitvenih ukrepov, ki so v zadnjem lanskem četrtletju povzročili ponoven padec gospodarske aktivnosti.
Rast cen v evrskem območju je bila v letu 2020 0,3-odstotna, a z deflacijo na mesečni ravni vse od avgusta. Zaostritev zdravstvene krize je skozi padec gospodarske aktivnosti povzročila dodatne deflacijske pritiske, kar smo prav tako že predvideli v decembrskih napovedih. V slovenskem gospodarstvu smo v 2020 beležili negativno rast cen, ki je znašala 0,3 %. K deflaciji je največ prispevalo poslabšanje v zunanjem okolju z vse šibkejšimi domačimi dejavniki rasti cen predvsem na račun omejitvenih ukrepov. Pri tem so bile, podobno kot v evrskem območju, v ospredju tudi nižje cene energentov.
Na finančnih trgih dodatna podpora denarne politike prispeva k ugodnim razmeram, kar še naprej omogoča ohranjanje ugodnih pogojev za kreditiranje vseh sektorjev. Optimizem zaradi začetka distribucije cepiv je dodatno pripomogel k temu, da so finančni trgi vstopili v novo leto mirno, donosnosti v številnih naložbenih razredih pa so dosegle ne le ravni izpred izbruha pandemije, temveč marsikatere tudi rekordno nizke ravni. Kljub temu ostajajo prisotna nekatera tveganja, vključno z negotovostjo glede prihodnjega razvoja zdravstvene situacije.
Na tokratnem zasedanju smo se člani Sveta ECB odločili ohraniti našo podporno naravnano denarno politiko, ki smo jo zagotovili z ukrepi, sprejetimi tekom lanskega leta, nazadnje v decembru. Poleg tega ostajamo pripravljeni dodatno ukrepati, v kolikor bi se to izkazalo potrebno. Z našimi ukrepi, še posebej s pandemičnim programom nakupov vrednostnih papirjev (PEPP) in z ugodnimi dolgoročnimi kreditnimi operacijami (TLTRO III), namreč zagotavljamo ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam Evrosistema, s čimer podpiramo ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljamo stabilnost cen.
Z izdatno podporo denarne politike so se izboljšali tudi pogoji za zadolževanje Slovenije, saj je januarja letos desetletna slovenska državna obveznica ob izdaji prvič dosegla negativno donosnost. Dober likvidnostni in kapitalski položaj ter nizki stroški financiranja omogočajo tudi slovenskim bankam, da ohranjajo ugodne pogoje kreditiranja podjetjem in prebivalstvu.