Ob koncu leta ob slabi epidemiološki sliki nadaljevanje zaostrenih gospodarskih razmer

Načini in uspešnost spopadanja z epidemijo vse očitneje krojijo gospodarsko aktivnost držav. Medtem ko se je v nekaterih državah (Kitajska, Indija, Brazilija, ZDA) gospodarska slika tudi ob koncu leta izboljševala, so se v večini celinskih držav Evrope razmere ponovno zaostrile. Tudi v Sloveniji so slabe epidemiološke razmere terjale ponovno zaostritev omejitvenih ukrepov, ki so v nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, močno prizadeli predvsem storitve. Razmere na trgu dela so ob interventnih ukrepih države ostale boljše kot v povprečju evrskega območja. V Banki Slovenije v danes objavljeni publikaciji Gospodarska in finančna gibanja še ugotavljamo, da se je zaradi obsežnih protikriznih ukrepov javnofinančni položaj države lani izrazito poslabšal, a je zadolženost ostala nižja kot v povprečju evrskega območja.

Čeprav so se svetovne gospodarske razmere ob koncu lanskega leta precej izboljšale, razpoložljivost cepiva proti Covid-19 pa dvignila razpoloženje v realnem sektorju in še bistveno bolj na finančnih trgih, so bile razlike med gospodarstvi izrazite. Nekateri kazalniki za lansko zadnje četrtletje nakazujejo ponovno izboljšanje gospodarskih razmer na Kitajskem, v Indiji, Braziliji in v ZDA. Drugače je v večini celinskih držav Evrope, kjer so ob zaostreni epidemiološki sliki razmere v storitvah spet postale izrazito recesivne.

V lanskem zadnjem četrtletju so bile slovenske epidemiološke razmere med najslabšimi v evrskem območju in so terjale dolgotrajno zaostritev omejitvenih ukrepov, ki so povzročili ponoven strm padec gospodarske aktivnosti. V nasprotju s prvim valom, ko so močan padec beležili tudi v industriji, so bile močno prizadete predvsem storitve. Domača zasebna potrošnja se je izdatno zmanjšala, še močnejši upad so doživele dejavnosti, odvisne tudi od tujih gostov. Ob ugodnejših razmerah v gradbeništvu in industriji pa šok v gospodarski aktivnosti ni bil tako močan kot v prvem valu.

Razmere na trgu dela v Sloveniji so ostale boljše kot v povprečju evrskega območja, a se zaradi novega vala epidemije poslabšujejo. Registrirana brezposelnost se od sredine novembra vztrajno povečuje in je v začetku januarja za vrhom iz prvega vala zaostajala le še za 725 oseb. Število brezposelnih je bilo decembra medletno večje za 15,9 %. Močnejše poslabšanje razmer zavirajo podporni ukrepi, saj je bila decembra na čakanju na delo skoraj desetina vseh zaposlenih. Kljub novemu kriznemu šoku ostaja ponudba prostih delovnih mest občutno višja kot spomladi, podjetja pa bolj optimistična v ocenah prihodnjega zaposlovanja kot v povprečju evrskega območja. Rast plač je oktobra lani ostala visoka, skoraj petodstotna.

Začetek drugega vala epidemije ni imel negativnih posledic na slovenski izvozni sektor z izjemo turizma. Blagovni izvoz je po plačilnobilančnih podatkih oktobra medletno zaostajal le še za 2,6 %, pri čemer je okrevala prodaja na trgih evrskega območja, izvoz v Azijo pa se je celo močno okrepil. Spodbudne so tudi prve ocene za november. Tudi uvoz se do novembra ni odzval na novi val epidemije; po prvih ocenah se je njegov medletni padec celo zmanjšal. Zaostrovanje epidemije v Evropi je dodatno prizadelo turizem. Zaradi novega šoka v menjavi potovanj sta bila skupni izvoz in uvoz storitev oktobra medletno manjša za 18,6 % oziroma 16,0 %, kljub rasti večine drugih segmentov storitvene menjave.

Slika: Izbrani alternativni visokofrekvenčni kazalniki

 

Vir: Bankart, FURS, preračuni Banke Slovenije. Opomba: *Vir vrednosti kartičnih plačil je Bankart, ki zajema več kot 80 % vseh kartičnih plačil v Sloveniji.

Podobno kot v prvem valu se je slovenska deflacija s ponovno zaostritvijo omejevalnih ukrepov ob koncu leta poglobila, vse šibkejši so postajali domači cenovni dejavniki. Decembra je deflacija znašala že 1,2 %, osnovna inflacija pa je bila le še 0,1-odstotna. Ponovno naraščanje brezposelnosti, visoka negotovost med potrošniki, znižana raven dohodkov in ponoven šok v zasebni potrošnji so ob koncu leta močno oslabili domače inflacijske dejavnike, zato ocenjujemo, da bo osnovna inflacija tudi po sprostitvi ukrepov še nekaj časa ostala nizka.

Zaradi obsežnih protikriznih ukrepov se je javnofinančni položaj države lani izrazito poslabšal, a je zadolženost ostala nižja kot v evrskem območju. Primanjkljaj je lani do septembra, predvsem zaradi šoka v drugem četrtletju, dosegel 7,7 % BDP. K znižanju prihodkov so največ prispevali nižji davki na dohodke podjetij in na potrošnjo, saj je epidemija močno vplivala tako na poslovanje podjetij kot na zasebno trošenje. Še bolj so se posledice epidemije odrazile v visoki, kar 12,9-odstotni rasti izdatkov, kjer prevladuje vpliv ukrepov s področja trga dela. Letni primanjkljaj naj bi po vladnih ocenah iz oktobra znašal 8,6 % BDP, visok (6,6 % BDP) pa naj bi ostal tudi letos, ko ostajajo v veljavi različni podporni ukrepi, katerih obseg bo ob pričakovanem umirjanju epidemije manjši kot lani.

Dolg države je konec septembra znašal 78,5 % BDP. Ob dodatnem zadolževanju – v največji meri oktobra z izdajo 30-letne obveznice – bo ob koncu leta presegel 80 % BDP in se bo nato le postopno zniževal, še vedno pa bo ostal precej nižji kot v povprečju evrskega območja. Z izdatno podporo denarne politike so se pogoji zadolževanja še izboljšali, saj je januarja letos desetletna državna obveznica ob izdaji prvič dosegla negativno donosnost.