Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2017

23.05.2017 / Sporočilo za javnost

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2017.

Svetovne gospodarske razmere se izboljšujejo. Povečuje se rast globalne trgovine, krepi se industrijska proizvodnja, ugodni so tudi anketni kazalniki aktivnosti. Hkrati se nadaljuje rast evrskega gospodarstva, za katero Evropska komisija v zadnjih napovedih za leti 2017 in 2018 predvideva ohranjanje dinamike nekoliko pod 2 %. Ob padanju brezposelnosti bo glavni dejavnik rasti še naprej zasebna potrošnja, čeprav z nekoliko manjšim prispevkom, saj bo obrat v inflaciji ob nizki rasti plač znižal realno rast razpoložljivega dohodka.

Gospodarske razmere v Sloveniji so ugodne. Optimizem potrošnikov in rast zaposlovanja sta se v prvem četrtletju odrazila v visoki rasti prihodkov v številnih segmentih trgovine in storitev. Nadaljevala se je rast investicij, pri čemer imajo gospodarske družbe močno oporo v lastnih neto čistih dobičkih, ki so lani znašali 3,2 mrd EUR oziroma 8 % BDP. Hkrati prihaja do pričakovanega obrata v gradbeništvu. Gradbena aktivnost je bila marca – ob sicer močnem učinku osnove – medletno večja za več kot 40 %. V prvem četrtletju se je opazneje okrepil tudi izvozni sektor. Ob močni rasti izvoza, najbolj izrazito na trge EU, se je medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti marca okrepila že na 10 %. Pri tem se še naprej izboljšuje njena tehnološka intenzivnost, saj po rasti izstopajo tehnološko zahtevnejše dejavnosti. Presežek na tekočem računu plačilne bilance tako za zdaj – kljub močnejši domači porabi in poslabšanim pogojem menjave zaradi rasti uvoznih cen – še vztraja na visoki ravni. V enem letu do marca je znašal 6,8 % BDP. Visoka gospodarska rast naj bi se nadaljevala tudi v drugem četrtletju, saj podjetja v anketah pričakujejo nadaljnjo močno rast povpraševanja. 

Kupno moč prebivalstva letos povečuje hitra rast zaposlovanja. V prvem četrtletju je bilo delovno aktivnih medletno več za 3 %, njihovo število pa se je povečalo v veliki večini dejavnosti. Močno rast zaposlovanja lahko pričakujemo tudi v drugem četrtletju, saj se vrednost kazalnika pričakovanega zaposlovanja, kot ga meri SURS, v zadnjih mesecih še krepi. Aprila je bilo brezposelnih 13,6 % oseb manj kot lani, vendar kljub hitremu zmanjševanju brezposelnosti rast plač za zdaj ostaja razmeroma šibka in nižja od inflacije. V prvem četrtletju so bile nominalne bruto plače medletno višje le za 1,5 %, realno pa nižje za 0,5 %. Rast realne mase plač sicer ostaja pozitivna, a je nižja od nominalne rasti, kar kaže, da je dvig inflacije že upočasnil dvigovanje kupne moči.

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer je rast javnofinančnih prihodkov relativno visoka, kar ob obstoječi rasti odhodkov vodi v postopno zapiranje primanjkljaja. Po napovedih vlade in Evropske komisije se bosta primanjkljaj in dolg še naprej zniževala, pri čemer so napovedi vlade bolj optimistične. Ponovno prihaja tudi do razhajanj o oceni položaja Slovenije v gospodarskem ciklu. Evropska komisija predvsem v prihodnjem letu vidi relativno visoko pregrevanje gospodarstva, kar bi po pravilih Pakta za stabilnost in rast moralo voditi do večje fiskalne konsolidacije. Tako Ministrstvo za finance kot druge institucije tako visokega pregrevanja ne napovedujejo. Nadaljnja konsolidacija javnih financ je sicer nujna z vidika približevanja izravnani strukturni poziciji, vendar ostaja odprto vprašanje o obsegu in strukturi konsolidacijskih ukrepov. 

Domači dejavniki inflacije so za zdaj vezani le na storitve. Medletna inflacija, merjena s HICP, se je aprila v primerjavi z marcem sicer znižala za 0,3 odstotne točke na 1,7 %, kar pa je bilo predvsem posledica izzvenevanja zunanjega šoka v cenah hrane z začetka leta in zniževanja medletne rasti cen energentov. Kljub krepitvi cenovnih pritiskov v proizvodno-dobavni verigi zaradi rasti uvoznih cen se cene industrijskih proizvodov še naprej znižujejo. Močneje pa rastejo cene storitev, in sicer v zadnjih mesecih razpršeno po cenovnih skupinah. Osnovna inflacija ostaja na ravni približno 1 % in se v primerjavi z lanskim drugim polletjem ni bistveno spreminjala. 

Publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj