Bančni sistem v razmerah pandemije koronavirusa

09.12.2020 / Sporočilo za javnost

V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa se evrsko in tudi slovensko gospodarstvo sooča s padcem gospodarske aktivnosti. Ukrepe denarne politike smo na ravni ECB usmerili v miritev zaostrenih razmer na finančnih trgih in zagotavljanje dovoljšne likvidnosti bankam, posledično pa podjetjem in prebivalstvu. Poleg tega smo z ukrepom Banke Slovenije, s katerim smo za eno leto odložili izplačilo dobičkov bank, dosegli povečanje kapitala bank in s tem njihove odpornosti na tveganja. V veljavi ostaja tudi ukrep, ki se nanaša na kreditiranje prebivalstva. Na poslovanje bank vplivajo tudi državni interventni zakoni – v Sloveniji je delež odloženih bančnih posojil podjetjem in prebivalstvu med višjimi v Evropski uniji. Poslovni rezultat bančnega sistema se ob teh razmerah poslabšuje; bančni sistem sicer še posluje z dobičkom, za prihodnje leto in v letih, ki sledijo, pa pričakujemo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank.

Letošnje leto zaznamuje izbruh pandemije koronavirusa, ki poleg zdravstvene krize prinaša zahtevne in doslej neznane izzive v svetovnem merilu. Posledica je med drugim velik upad gospodarske aktivnosti tako v evrskem območju kot tudi v Sloveniji predvsem v drugem letošnjem četrtletju, nekoliko manjšega pa ob novi zaostritvi razmer pričakujemo tudi v zadnjem letošnjem četrtletju.

Velika večina dejavnosti v domačem gospodarstvu po majski sprostitvi omejevalnih ukrepov sicer okreva, vendar so razlike med njimi velike. V zadnjih mesecih se razmere zaostrujejo predvsem v storitvenih dejavnostih. V Banki Slovenije ocenjujemo, da v tem segmentu gospodarstva, ki so ga posledice epidemije najbolj prizadele, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Storitve, ki jih omejevalni ukrepi najbolj prizadenejo, so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 % delovnih mest in ustvarile 20 % dodane vrednosti, v gospodarstvu evrskega območja pa 25 % oziroma 19 %.

Banke so različno izpostavljene do dejavnosti, ki jih je kriza najmočneje prizadela. Delež odobrenih posojil gostinski dejavnosti, ki je najbolj prizadeta v času krize, je v celotnih posojilih bank podjetniškemu sektorju oktobra znašal 5,4 %, sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti z 1,3-odstotnim deležem v celotnih posojilih. Deleži posojil, odobrenih drugim prizadetim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti), ne presegajo enega odstotka.

Kot odziv na zdravstveno in posledično ekonomsko krizo smo se hitro ter obsežno in usklajeno odzvali nosilci različnih ekonomskih politik. Odziv denarne politike je bil usmerjen v miritev zaostrenih razmer na finančnih trgih in zagotavljanje dovoljšne likvidnosti bankam in podjetjem za reševanje likvidnostnega krča.

V Banki Slovenije smo k ohranitvi finančne stabilnosti prispevali tudi z ukrepi makrobonitetne politike. Z ukrepom odloga razdelitve dobičkov do aprila 2021 smo dosegli povečanje razpoložljivega kapitala v bankah in s tem njihove odpornosti na tveganja. V veljavi ostaja tudi makrobonitetni ukrep, ki se nanaša na kreditiranje prebivalstva, ki pa smo ga prilagodili razmeram in  bankam omogočili, da pri izračunu kreditne sposobnosti ne upoštevajo začasnega izpada dohodkov.

Državni interventni zakoni z odlogi omogočajo lažje odplačevanje kreditov in blažijo ekonomske posledice zdravstvene krize. Odlogi plačil obveznosti kreditojemalcev so možni praktično od začetka nastopa krize. Pri podjetjih v panogah, katerih poslovanje je bilo najbolj omejeno ali ustavljeno zaradi ukrepov zajezitve prvega vala epidemije, je tudi delež izpostavljenosti, pri katerih so bili odobreni odlogi, najvišji. V najbolj prizadeti panogi (gostinstvu) je bil tako odlog odobren celo pri večini vseh posojil. Slovenski bančni sistem sicer po deležu odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu (oktobra je ta delež znašal skoraj 13 %) sodi med bančne sisteme z višjimi deleži.

Z ukrepi je delno naslovljen tudi likvidnostni položaj podjetij; uvedena je bila garancijska shema za posojila podjetjem. Razpoložljiva kvota za glavnice posojil sicer znaša 2 mrd EUR, vendar je bilo zaradi različnih razlogov do začetka decembra izkoriščenih samo dobrih 50 mio EUR teh sredstev.

Poslovanje bank v močno zaostrenih razmerah trenutno še lajšajo sprejeti protikrizni ukrepi. V prvih devetih mesecih leta so banke glede na razmere poslovale z dokaj visokim dobičkom (414 mio EUR), ki pa je bil v veliki meri tudi posledica enkratnega učinka (združitev dveh bank). Kreditna aktivnost bank se je močno znižala, obsežen pritok vlog v bančni sistem pa se je odrazil v povečanju najbolj likvidnih oblik naložb. Banke se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb soočajo z zmanjševanjem prihodkov, hkrati pa so se povečali stroški oslabitev in rezervacij. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do vključno septembra kljub zaostrenim razmeram še zmanjševal. Spodbudno je, da je likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostal dober. Ocenjujemo, da bo letos bančni sistem posloval z dobičkom nad 300 mio EUR, vendar bi brez enkratnega učinka znašal samo tretjino ocenjenega.

Tveganja za finančno stabilnost so se močno povečala. Ob visokem tveganju, ki izhaja iz poslabšanega makroekonomskega okolja, v Banki Slovenije izpostavljamo tudi povečano dohodkovno in kreditno tveganje v bankah, saj so se pogoji njihovega poslovanja močno zaostrili. V teh okoliščinah je bilo še posebej pomembno hitro in obsežno ukrepanje politik na nacionalni in nadnacionalni ravni, ki je pomirilo globalne finančne trge in ključno prispevalo k temu, da so pogoji financiranja v državah evrskega območja še naprej ugodni.

V prihodnjem letu in letih, ki sledijo, ob izteku moratorijev in ostalih interventnih ukrepov, pričakujemo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank. Gibanja glede nedonosnih izpostavljenosti letos sicer ostajajo ugodna, vendar se povečuje tveganje, da bodo številne izpostavljenosti po izteku ukrepov prerazporejene v slabšo skupino izpostavljenosti ali celo med nedonosne izpostavljenosti. Upoštevajoč učinke COVID-19, bi se po naših ocenah do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih terjatev s trenutnih ravni lahko precej povečal. Ne glede na to pa kaže, da bo zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov bančni sektor tudi v prihodnjih dveh letih ostal kapitalsko in likvidnostno robusten.

Analiza bančnega sistema v razmerah pandemije koronavirusa je na voljo na povezavi.