Banka Slovenije članica mednarodne Mreže za ozelenitev finančnega sistema

V Banki Slovenije smo se pridružili t. i. Mreži za ozelenitev finančnega sistema (Network for Greening the Financial System – NGFS). Ustanovljena je bila predvsem z namenom poglabljanja znanja in spodbujanja dobrih praks na področju zelene ekonomije in zelenih financ. Za to smo se odločili, ker se zavedamo, da podnebna tveganja postajajo vse bolj pomembna tudi z vidika finančne stabilnosti. Ob tem v Banki Slovenije v posebni analizi ugotavljamo, da je podnebna občutljivost kreditnega portfelja bank v Sloveniji zmerna.

Finančni sistem se vedno bolj pogosto sooča z novo vrsto tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Te se namreč že odražajo npr. v povečanih stroških naravnih nesreč, kar za finančni sistem pomeni povečana fizična tveganja. Na drugi strani pa v luči vedno večjega zavedanja skrbi za okolje mednarodne inštitucije sprejemajo pobude k prehodu k nizkoogljičnemu gospodarstvu (evropski zeleni dogovor in zelena zaveza sklada za okrevanje), kar za finančni sistem pomeni naraščajoče tranzicijsko tveganje.

Hkrati tovrstne pobude odpirajo številne možnosti na področju ozelenitve gospodarstva in finančnega sistema. V luči sedanje krize bodo tovrstne pobude predstavljali tudi nov vir zagona gospodarske rasti.

V letu 2017 je bila ustanovljena mreža Network for Greening the Financial System (NGFS) z namenom poglabljanja znanja ter spodbujanje dobrih praks na področju zelene ekonomije in zelenih financ. Njen cilj je tudi prispevati k doseganju podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma in trajnostnemu razvoju v splošnem. V mrežo je trenutno vključenih 75 centralnih bank, sodelujejo pa tudi mednarodne finančne institucije, in sicer v vlogi opazovalcev. V Banki Slovenije smo se mreži pridružili oktobra 2020.

Poročilo o podnebnih tveganjih v Sloveniji

Ob tem smo v Banki Slovenije pripravili tudi Poročilo o podnebnih tveganjih v Sloveniji 2020. V njem ugotavljamo, da so podnebno občutljive predvsem predelovalne dejavnosti, dejavnosti elektrike, prometa in gradbeništva ter segment gospodinjstev.

Fizična tveganja so pomembna zlasti za zavarovalnice, vendar so v Sloveniji zaenkrat še razmeroma majhna in obvladljiva. Premije in odškodnine za dogodke, povezane z vremenom, sicer beležijo povečanje v zadnjih desetletjih, vendar njihov delež v celotnih odškodninah ostaja stabilen. Tranzicijska tveganja, ki nastajajo zaradi stroškov prehoda k nizkoogljičnemu gospodarstvu, pa vplivajo na širši spekter deležnikov in imajo zato lahko pomemben vpliv na poslovanje bank.

V analizi smo preverili tudi vidik podnebne občutljivosti kreditnega portfelja bank, ki ga ocenjujemo kot zmernega. Delež izpostavljenosti do podnebno občutljivih dejavnosti oziroma segmentov v celotni bilanci bank je namreč majhen do zmeren. Hkrati so podnebno občutljive dejavnosti v povprečju bolj donosne v primerjavi z ostalimi dejavnosti.

Poročilo o podnebnih tveganjih v Sloveniji 2020 je na voljo na povezavi.