V juniju manjši padec inflacije; velika negotovost glede gibanja cen v prihodnjih mesecih
Sprostitev ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije koronavirusa in ponovni zagon večjega dela gospodarske aktivnosti sta se junija odražala v manjšem padcu cen življenjskih potrebščin kot v preteklih dveh mesecih. Ob nedavnem poslabšanju epidemiološke slike in ponovni uvedbi nekaterih ukrepov ostaja gibanje cen življenjskih potrebščin v prihodnosti negotovo. V Banki Slovenije pričakujemo, da bo ob deflacijskih pritiskih zaradi padca zasebnega povpraševanja in odsotnosti večjih stroškovnih pritiskov inflacija šibka tudi v nadaljevanju leta.
Medletno padanje cen življenjskih potrebščin se je s sproščanjem ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa nekoliko upočasnilo. Junija je padec cen znašal 0,8 %, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot maja. Manjši upad je predvsem posledica gibanja cen elektrike. Te so se junija – ob prenehanju veljavnosti vladnega odloka, ki je cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce znižal za obdobje med marcem in majem – vrnile na prejšnjo raven, kar je statistika zaznala kot povišanje cen za 40 %. K padanju cen so medtem še naprej največ prispevale nizke cene naftnih derivatov; maloprodajne cene Vlada RS ob ponovni rasti svetovnih cen nafte z zniževanjem trošarin še naprej vzdržuje pri enem evru za liter. Junija se je na 2 % znižala tudi rast cen hrane, ki je med epidemijo ob ovirah v trgovinski menjavi pospešila predvsem zaradi dražjega sadja.
Junija je ostala nizka tudi osnovna inflacija, tj. inflacija brez cen energentov in hrane, ki že tretji mesec zapored ostaja nižja od 1 %. Od začetka epidemije jo močneje znižujejo medletno cenejši industrijski proizvodi brez energentov. Njihov padec se je po začetni razprodaji zalog sicer nekoliko zmanjšal. Storitvena inflacija se je medtem junija še nekoliko znižala in je bila 1,7-odstotna. Podatek že zanesljiveje odraža razmere na trgu, saj so se po opustitvi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa normalizirali pogoji zbiranja cen, z izjemo potniškega zračnega prevoza ter nekaterih počitniških paketov. V času veljave ukrepov je bilo namreč zaradi začasne prepovedi neposredne prodaje blaga in storitev zbiranje cen večjega dela storitev onemogočeno.
Kljub prvim znakom okrevanja ostaja gibanje cen življenjskih potrebščin v prihodnosti negotovo. Kazalnik pričakovanj podjetij glede prihodnje rasti prodajnih cen se je po močnem padcu v času epidemije junija sicer nekoliko povišal, vendar večji delež podjetij v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter v gradbeništvu za prihodnje tri mesece še vedno napoveduje padec prodajnih cen. Na negotovost glede prihodnjega gibanja cen je že v času epidemije kazala tudi večja razpršenost inflacijskih pričakovanj potrošnikov, izrazito pa se je povečala tudi heterogenost sprememb cen posameznih izdelkov in storitev, ki sestavljajo indeks cen življenjskih potrebščin, saj so vplivi trenutne krize na ponudnike različni.
Gibanje cen bo v nadaljevanju leta odvisno od razvoja epidemije in ravnotežja dejavnikov na strani ponudbe in povpraševanja. V Banki Slovenije pričakujemo, da bodo ob višji brezposelnosti in skromnejši rasti povprečne plače pretehtali negativni vplivi nižjega zasebnega povpraševanja, zato bo rast cen življenjskih potrebščin letos šibka. Pričakovanja temeljijo tudi na zaznani odsotnosti stroškovnih pritiskov, saj so se z razmahom pandemije močno znižale svetovne cene surovin in uvozne cene, dodatno pa stroškovne pritiske podjetij lajša tudi delno subvencioniranje plač in možnost odloga plačila obresti.
V takšnih razmerah v Banki Slovenije ponovno poudarjamo, da bomo v primeru ohranjanja dolgoročnejših izgledov za rast cen na nizkih stopnjah v okviru Evrosistema razmislili o uporabi vseh naših inštrumentov za zagotavljanje srednjeročne cenovne stabilnosti.
Slika: Prispevek k inflaciji
Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banke Slovenije.