Uvodni nagovor namestnika guvernerja Primoža Dolenca na Bančni konferenci

Spoštovane gospe in gospodje, prisrčno pozdravljeni. Najlepša hvala za vabilo in priložnost, da vam na vaši tradicionalni konferenci predstavim naš pogled na bančni sistem, ukrepe in izzive v luči aktualnih razmer.

Ko sem ob pripravi na tokratni dogodek pregledoval moj nagovor na enakem dogodku pred dvema letoma, je bila – lahko bi temu rekli tako – situacija v gospodarstvu pravzaprav rožnata. Kljub temu, da se finančniki neradi oziramo nazaj, ampak je naš pogled običajno usmerjen naprej, mi dovolite, da izpostavim samo dve moji misli iz tistega časa: »…makroekonomsko okolje, v katerem bančni sistem posluje, je stabilno, napoved za naslednja leta pa ugodna…« in »… neto dobiček gospodarskih družb je v letu 2017 dosegel rekordno vrednost 3,7 mrd EUR…«.

Nekoliko manj rožnata je bila že takrat situacija v bančnem sistemu – pa ne zaradi ogroženih dobičkov, ampak ker so se banke soočale s problemom kreditnega povpraševanja. Dejansko bi lahko našo gospodarsko ekspanzijo po svetovni gospodarsko-finančni krizi razumeli kot »creditless recovery«, kar so banke zelo občutile pri svojem poslovanju. Odlični rezultati nefinančnih družb, velike likvidnostne rezerve realnega gospodarstva in tako ali drugače povzročeno razdolževanje podjetij so vodile banke v razmislek o potrebnih spremembah poslovnih modelov.

To se je odrazilo oz. se odraža tudi v popolnoma drugačni strukturi kreditne aktive bank. Banke so se usmerile v trženje kreditov prebivalstvu, posebej v segmentu potrošniškega financiranja. Hkrati so v tistem obdobju, pa tudi še kasneje, odlično poslovale, če to merimo z ustvarjenim tekočim dobičkom. Pa vendar ni nepomembno dejstvo, kar lahko trdimo tudi še za leto 2019, da je h ugodnemu tekočemu rezultatu v pomembnem, če že ne odločilnem deležu prispevalo sproščanje oslabitev in rezervacij.

Lani ob podobnem času so se že nakazovali znaki ohlajanja, ne pa upada gospodarske aktivnosti. Tako je preko poletja zorelo zavedanje, da se gospodarske razmere slabšajo in da se bosta nizki rasti gospodarske aktivnosti in cen nadaljevali tudi v preostanku leta in še kasneje. Ta dejstva so bila naslovljena na septembrski monetarni seji Sveta ECB, ko so guvernerji evrskega območja sprejeli obsežen sveženj šestih ukrepov in tako še povečali akomodativno naravnanost denarne politike.

Vseeno pa je bilo poslovanje bank še do konca lanskega leta odlično, vsaj če pogledamo nekaj ključnih parametrov. Banke so v letu 2019 ustvarile rekordnih skoraj 600 mio EUR dobička pred obdavčitvijo. Pomemben prispevek h takšnemu rezultatu je še vedno imelo sproščanje oslabitev in rezervacij. Naložbeni portfelj se je lani povečeval, največ v segmentu gospodinjstev, manj pa v segmentu podjetij. Stanje NPE se je na ravni sistema znižalo na cca eno milijardo EUR, z največjim obsegom v portfelju nefinančnih družb. Slovenski bančni sistem je ostal kapitalsko močan, seveda pa so se ohranjale velike razlike med posameznimi bankami.

V letošnjem letu pa je sledil šok. Prišlo je do realizacije scenarija, slabšega od »adverse« scenarija po stresnih testih. Slednji se oz. – bolje – so se nemalokrat zdeli samo kot teoretična vaja preverjanja robustnosti gospodarstva in specifično bančnega sistema s spremljajočim intimnim razmišljanjem marsikaterega strokovnjaka, da se to nikoli ne more realizirati. Pa vendar se je realiziral še v bolj ekstremni obliki. Ker je bil šok zunanji, neznan in zgodovinsko izjemen, smo se morali nosilci denarne politike in bančniki še toliko bolj odločno odzvati. Da bi javnost razumela celotno amplitudo možnih posledic krize, smo konec marca objavili analizo Vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo. V analizi smo predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih smo ocenili potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo. Po vseh treh scenarijih smo utemeljili, da bo vpliv aktualne krize ob odsotnosti ustreznih ukrepov ekonomskih politik na slovensko gospodarstvo zelo velik.

Kot skrbnik stabilnosti finančnega sistema smo skupaj z bankami in vsak posebej razmišljali, kakšne bi bile lahko posledice zaostritve razmer in negotovosti, kako bodo varčevalci razumeli aktualno krizo in kaj je treba storiti, da ne bi prišlo do neustreznih reakcij. Zdaj že lahko rečem, da je bil odziv bank zelo dober, saj zaostritev »na bančnih okencih« ali kakor koli drugače pravzaprav ni bilo. Lahko rečemo, da smo vsi v bančnem sektorju prestali praktične teste planov neprekinjenega poslovanja, stresne teste likvidnosti ipd.

Ob pripravi na današnji dogodek pa sem prišel še do enega zaključka, in sicer da je nas, nosilce ekonomskih politik, prejšnja svetovna gospodarsko-finančna kriza naučila, da se oklevanje pri odzivih na krizo/šok ne obnese najboljše oz. je cena, ki jo na koncu plača gospodarstvo, bistveno večja, kot če bi ukrepali takoj. Tokrat se zdi, da smo nosilci ekonomskih politik ta nauk razumeli.

Če se dotaknem našega odziva na aktualno situacijo. Bil je obsežen tako na ravni denarne politike kakor tudi na nadzorstvenem in regulatornem področju. Že v sredini marca smo na ravni ECB sprejeli obsežne ukrepe denarne politike, ki so bili v naslednjih tednih še razširjeni. Nabor protikriznih ukrepov v grobem zajema razširitev nakupov vrednostnih papirjev (programa APP in PEPP) in zagotavljanje likvidnosti prek programov refinanciranja (program TLTRO III, premostitvena operacija LTRO in program PELTRO). Ukrepi denarne politike so tako usmerjeni v (i) zagotavljanje nadaljnje spodbujevalne naravnanosti, (ii) stabilizacijo finančnih razmer za nemoteno transmisijo denarne politike in (iii) zagotavljanje zadostne likvidnosti v podporo posojilni aktivnosti bank. Spodbujevalna naravnanost denarne politike in stabilizacija razmer na finančnih trgih bosta po našem mnenju neposredno pomagali tudi slovenskemu gospodarstvu.

Odločen je bil tudi odziv na nadzorstvenem in regulatornem področju. Ne bi našteval vseh ukrepov in olajšav, ki nanašajo na področje kapitala, likvidnosti, poročanja, obvladovanja tveganj ipd., saj smo vas o tem sproti obveščali na sestankih ali preko naših pisem. Vsi so bili po eni strani usmerjeni v lajšanje operativnih težav vašega poslovanja, po drugi strani pa so naslavljali tudi problem kapitalskih, likvidnostnih in regulatornih omejitev pri kreditiranju gospodarstva, saj so samo olajšave in omilitve pri izpolnjevanju kapitalskih zahtev »sprostile« toliko kapitala, da niti izjemen porast potreb po likvidnostnem kreditiranju gospodarstva in/ali drastično povišanje slabih posojil ne bi mogli ogroziti kapitalske ustreznosti bančnega sistema kot celote. Seveda so razlike med bankami in ravno zato smo spremljali in še naprej spremljamo razvoj dogodkov ne samo na ravni sistema, ampak zelo natančno tudi po posameznih bankah. Sprejeli smo tudi določene ukrepe začasne narave, kot npr. makrobonitetni ukrep omejevanja izplačil dobička in začasno podaljšanje poročanja količnikov likvidnosti, ki bodo umaknjeni takoj, ko/če bodo izpolnjeni pogoji za to.

Pomemben delež k omejevanju učinka krize je – kot že rečeno – usklajeno z denarno politiko naredila tudi fiskalna politika. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest in nivoja dohodkov bodo odločilno vplivali na kreditno kvaliteto v segmentu prebivalstva. Ukrep odloga plačil bo zaradi svoje širše narave, saj se nanaša tudi na podjetja, imel verjetno še večje posledice. Pomemben vzvod obvladovanja tveganj mora odigrati tudi garancijska shema države.

Tukaj se bo kljub ukrepom fiskalne in regulatorne politike pokazalo, kakšni so bili dejansko kreditni standardi in kakšna je bila preudarnost bank v času povečanega odobravanja kreditov prebivalstvu, predvsem v bolj tveganem segmentu, ki ga je lani tudi v osnovi naslovil makrobonitetni ukrep.

Če se vrnem nazaj na stanje v gospodarstvu, kot ga vidimo trenutno … Gospodarstvo po odpravi omejitvenih ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa postopno okreva, vendar je aktivnost še naprej močno pod lansko ravnjo. Pred kratkim smo kot vedno ob tem času objavili tudi naše formalne napovedi za naslednje triletno obdobje. Letošnji padec BDP v osrednjem scenariju ocenjujemo na 6,5 %, skrajna scenarija kažeta razpon upada med 4 % in 10 %. Te ocene so bolj ugodne kot naše prvotne ocene iz marca, saj ocenjujemo, da bodo še globljo recesijo preprečili obsežni protikrizni ukrepi denarne, še bolj pa fiskalne politike, ki bodo po naših ocenah padec BDP ublažili za približno tretjino. Deflacije kljub upadu ekonomske aktivnosti sicer ne pričakujemo, bo pa rast cen precej nižja od predhodnih pričakovanj, saj kar nekaj dejavnikov potiska raven cen navzdol. Gospodarsko okrevanje v naslednjih dveh letih bo razmeroma močno ob predpostavki odsotnosti močnejšega drugega vala okužb in razvoja cepiva, k njemu pa bodo prispevali domači in tuji ukrepi ekonomskih politik.

Kakšno pa je stanje v bančnem sistemu oz. kakšne so naše prognoze na srednji rok? V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je bilančna vsota bančnega sektorja nadalje krepila, medletno pa so posojila beležila ugodno rast (ta je bila tokrat pričakovano višja na segmentu kreditiranja podjetij in nižja na segmentu gospodinjstev). Nedonosne izpostavljenosti bank so se tudi po obratu gospodarske rasti še vedno zmanjševale, sicer nekoliko počasneje kot v letu 2019. Po drugi strani pa so se pogoji za ustvarjanje dobička bank letos seveda zaostrili. Že pred razglasitvijo epidemije smo – kot že omenjeno – pričakovali manj ugodne razmere za ustvarjanje dobička zaradi manj obetavnih gospodarskih razmer in okolja nizkih obrestnih mer. Dobičkonosnost bank se je že znižala, v prvi tretjini leta pa so banke dosegle manj kot polovico dobička, doseženega v enakem obdobju lani. Zaostrene gospodarske razmere vplivajo na to, da banke za razliko od preteklih let spet izkazujejo stroške neto oslabitev in rezervacij, vendar ti na ravni bančnega sistema predstavljajo še nizek delež ustvarjenega dohodka bank. Bančni sistem je ustvaril dobiček pred obdavčitvijo v višini skoraj 100 mio EUR. Zelo spodbudno pa je, da je bančni sektor ohranil in celo povečal vloge nebančnega sektorja, čeprav te ostajajo predvsem v obliki vlog na vpogled.

Če pogledamo nekoliko v prihodnost bančnega sistema, za obdobje enega do dveh let. Naša analiza, objavljena maja, kaže, da bi po blažjem scenariju bančni sistem letos verjetno posloval blizu ničle. Po ostrejšem, a glede na majske napovedi manj verjetnem scenariju, ki predpostavlja izjemno velik upad gospodarske rasti, bi bančni sistem ob koncu leta 2020 posloval z veliko izgubo. Hkrati bi se ustrezno zaostrili oz. poslabšali ostali ocenjeni parametri poslovanja bank. V daljšem opazovanem obdobju se bo po naših ocenah večina tveganj slovenskega finančnega sistema glede na konec leta seveda 2019 bistveno povišala, odpornost na tveganja pa zmanjšala.

Če se za konec dotaknem še nekaj tematik, ki bodo srčika našega dela in aktivnosti v naslednjih mesecih. Razmere v gospodarstvu so zelo negotove, saj se epidemiološka slika spreminja iz dneva v dan, napoveduje pa se tudi drugi val epidemije. Ne glede na ta razvoj dogodkov v prihodnjih mesecih pa je že zdaj jasno, da bodo že zaradi ustavitve pomembnega dela gospodarstva v preteklih mesecih eden od večjih izzivov za bančni sistem nedvomno ponovno slaba posojila. V Banki Slovenije smo vas v preteklih letih pogosto opozarjali na to, da morajo banke v morebitno novo krizo z očiščenimi kreditnimi portfelji. Tukaj bi rad ponovno izpostavil dva vidika. Banke ste v zadnjih letih naredile velik preskok in napor pri zniževanju slabih posojil, saj je bančni sistem z nadpovprečnim padcem deleža NPE v zadnjih letih dosegel povprečje držav EU. Vendar pa trenutne okoliščine prinašajo velika tveganja, tudi zato, ker v sistemu ostaja še nekaj »legacy« slabih izpostavljenosti ravno v tistem delu portfelja, ki bo zaradi tokratne krize verjetno nadproporcionalno prizadet. V tem kontekstu smo se v Banki Slovenije organizirali na podoben način, kot po svetovni gospodarsko-finančni krizi. Aktivnosti bank in razvoj portfelja bomo intenzivno spremljali in po potrebi ukrepali. Poleg spremljanja samih NPL bomo tokrat posebno pozornost posvetili tudi prehodom iz ti. »stage 1« v »stage 2«.

Pomemben dejavnik teh gibanj bodo seveda tudi odlogi kreditnih obveznosti, ki izhajajo oz. bodo izhajali iz zakonske obveze in imajo tudi poseben regulatorni režim, ki smo ga vzpostavili na evropskem nivoju. Na osnovi vašega zadnjega poročanja ugotavljamo, da ste banke zaradi Covid-19 do sredine junija prejele dobrih 24 tisoč oz. za cca. 3 mrd EUR vlog komitentov, od tega se velika večina nanaša na odloge odplačevanja kreditnih obveznosti. Približno ¼ vseh vlog trenutno še ni obdelana, se pa delež takšnih vlog v zadnjih tednih bistveno zmanjšuje. Spodbuden je podatek, da je od začetka maja dalje prirast vlog za odloge in likvidnostna posojila zelo majhen, saj so banke veliko večino vseh vlog dobile do konca aprila. Zato lahko sklepamo, da bistvenih porastov v prihodnjih mesecih ne bo, v kolikor ne bo drastičnega poslabšanja pogojev poslovanja.

Spoštovani! Če sem vam v zaključku mojega nagovora pred dvema letoma sugeriral, da se  »priprave na manj ugodne razmere začnejo v dobrih časih in kdor jih bo bolje izkoristil, bo imel prednost v naslednji krizi«, bodo naslednji meseci, morda nekaj naslednjih let, pokazali, kako uspešni smo bili vsi skupaj pri implicitni pripravi na novo krizo in kako smo se spopadli z novimi stresnimi razmerami. Želim vam zanimivo nadaljevanje konference, predvsem pa uspešno delo v naprej.