Banke v zaostrenih gospodarskih razmerah s slabšim poslovnim izidom
Slovenski bančni sistem posluje v razmerah izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije Covid-19 in obsežnih preventivnih ukrepov za njeno zajezitev (angl. lockdown). V publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank ugotavljamo, da se na strani naložb razmere odražajo v umiritvi rasti kreditne aktivnosti; zmanjšala so se posojila tako gospodinjstvom kot podjetjem. Na strani virov financiranja se povečujejo vloge nebančnega sektorja. Kakovost kreditnega portfelja se po do sedaj dostopnih podatkih še ne poslabšuje, vendar lahko to pričakujemo v naslednjih četrtletjih. Ob pričakovanem poslabšanju portfelja in padcu gospodarske aktivnosti banke po več letih sproščanja ponovno neto oblikujejo oslabitve in rezervacije.
To je poleg padca obrestnih in neobrestnih prihodkov prispevalo k pomembnemu znižanju dobička bančnega sistema že v prvi četrtini leta, še večjega pa pričakujemo v prihajajočih četrtletjih. Po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti pa sicer v prihodnjih dveh letih pričakujemo stabilizacijo gospodarskih razmer.
Naložbe bank: umiritev kreditne aktivnosti
Na strani naložb so banke aprila povečale predvsem likvidna sredstva na računih pri centralni banki. Nadaljevalo se je zmanjševanje naložb v vrednostne papirje, vendar ti še vedno predstavljajo petino bilančne vsote bančnega sistema.
Kreditna aktivnost bank se je z razglasitvijo epidemije in zaprtjem velikega dela ekonomije umirila. Aprila se je rast posojil nebančnemu sektorju medletno zmanjšala na 5,5 % (s 6,2 % v marcu). Pri tem izpostavljamo, da znatnejše učinke na kreditno aktivnost pričakujemo v naslednjih mesecih, saj ocenjujemo, da je šlo v analiziranih mesecih, za katere imamo podatke, v določeni meri še za realizacijo prej začetih poslov.
Rast posojil podjetjem se je upočasnila, vendar je s 6,6 % medletno ostala solidna in enkrat višja od rasti posojil gospodinjstvom. Dinamika posojil se razlikuje glede na dejavnost podjetij. V letu 2020 se ohranjajo pozitivne medletne rasti bančnih posojil podjetjem iz dejavnosti trgovine, raznih poslovnih storitev, poslovanja z nepremičninami, v zadnjih dveh mesecih pa tudi gostinstva. Medletna rast posojil pa je že dlje časa šibka v predelovalnih dejavnostih. V prvih štirih mesecih leta so rastla predvsem posojila velikim podjetjem, medtem ko so se posojila malim in srednje velikim podjetjem zmanjševala. V nadaljevanju leta pričakujemo, da bo implementacija državnega interventnega poroštvenega zakona pozitivno prispevala h gibanju posojil podjetjem.
Slika 1: Gibanje posojil podjetjem po dejavnostih
Vir: Banka Slovenije
Rast posojil gospodinjstvom se je v letošnjem letu postopno zmanjševala in je aprila znašala 3,1 % medletno. Razglasitev epidemije, ki je omejila trošenje prebivalstva, je prispevala k močni upočasnitvi rasti potrošniških posojil; aprila je ta znašala le 1,2 % medletno. Nasprotno je rast stanovanjskih posojil s 5,2 % medletno še vedno dosegla povprečje rasti preteklega leta. V Banki Slovenije pričakujemo, da bodo povečana brezposelnost, nižji prihodki prebivalstva in posledično racionalnejše obnašanje pri trošenju, zlasti za trajne in luksuzne dobrine ter nepremičnine najverjetneje dejavniki, ki bodo tudi v prihodnje prispevali k umirjanju rasti posojil gospodinjstvom.
Viri financiranja bank: povečanje vlog nebančnega sektorja
Banke svoje naložbene aktivnosti še naprej financirajo predvsem z vlogami nebančnega sektorja, ki so se v obdobju epidemije povečale, vendar predvsem v obliki vlog na vpogled. Povečale so se zlasti vloge gospodinjstev, ki so bile medletno višje za 9,8 %, kar je najvišja rast po februarju 2009. Povečanje prihrankov je najverjetneje posledica izplačil dodatnih prejemkov prebivalstvu v času epidemije in zlasti nižjega trošenja za dobrine in storitve. Prebivalstvo je te vire zaradi želje po takojšnji razpoložljivosti sredstev ohranilo v likvidni obliki. To je prispevalo k porastu vlog na vpogled, ki so aprila dosegle 80,6 % vseh vlog gospodinjstev, medtem ko so se vezane vloge zmanjšale. Marčevski izraziti porast vlog podjetij se aprila ni ponovil, medletna stopnja rasti je dosegla 7 %.
Rast bilančne vsote se je v prvih štirih mesecih letos posledično krepila in aprila medletno dosegla 7,5 %, kar je najvišja rast v zadnjih desetih letih. Pogoji za poslovanje bank so se močno zaostrili; v teh okoliščinah so banke za razliko od prejšnjih let znova začele oblikovati oslabitve in rezervacije, kar se že kaže v nižji dobičkonosnosti bank. V prvi tretjini leta so tako banke s 96 mio EUR dosegle manj kot polovico dobička pred obdavčitvijo, doseženega v enakem obdobju lani.
Publikacija je na voljo na povezavi.