Po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti v prihodnjih dveh letih stabilizacija razmer

V Banki Slovenije pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost letos izrazito skrčila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere stabilizirale. Po osnovnem scenariju tako letos pričakujemo 6,5-odstoten padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 % oziroma 3,6 %. Na trgu dela v letošnjem letu pričakujemo močno poslabšanje razmer, v prihodnjih dveh letih pa postopno okrevanje. To so ključne ugotovitve danes predstavljenih Napovedi makroekonomskih gibanj, v kateri izpostavljamo tudi, da zaradi velikih negotovosti, ki jih povzroča epidemija COVID-19, osnovno napoved spremljata alternativna scenarija.

Pri izdelavi napovedi, ki smo jih v okviru skupnega procesa pripravljali z ostalimi nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema, smo sledili pričakovani stabilizaciji razmer v evrskem območju in razmeroma ugodni oceni rasti tujega povpraševanja. To bo bistveno za izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ki je močno vpet v mednarodne trgovinske in dobavne verige. Na drugi strani bodo razmere doma v precejšnji meri odvisne od učinkovitosti ukrepov Vlade RS za stabiliziranje razmer na trgu dela, predvsem ukrepov delnega subvencioniranja skrajšanja delovnega časa in sofinanciranja začasnega čakanja na delo. Ti ukrepi lahko preprečijo izdatnejše poslabšanje razmer na trgu dela.

V osrednji napovedi tako pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost letos skrčila za 6,5 % in se nato skladno s stabilizacijo razmer v naslednjih dveh letih okrepila za 4,9 % oziroma 3,6 %. Pomemben učinek imajo ukrepi domače fiskalne politike, ki ob ugodnih pogojih financiranja, ki jih zagotavlja spodbujevalna denarna politika ECB, blažijo krčenje gospodarske aktivnosti. Brez njih bi bil padec gospodarske rasti še za okoli 3 o. t. večji.

Tudi na trgu dela pričakujemo močno poslabšanje razmer v letošnjem letu. Zaposlenost se bo po šestletnem obdobju rasti zmanjšala za 1,9 %, stopnja brezposelnosti pa bo narasla na 6 %. Sprejeti interventni ukrepi bodo ublažili posledice epidemije na trgu dela, saj ocenjujemo, da bosta zaradi njih padec zaposlenosti in porast stopnje brezposelnosti manjša za približno tretjino. V prihodnjih dveh letih pričakujemo postopno izboljševanje razmer tudi na trgu dela.

Letos pričakujemo globok padec zasebne potrošnje. Gospodinjstva se bodo namreč ob negotovih razmerah na trgu dela in upoštevanju večjega socialnega distanciranja obnašala previdneje in povečevala previdnostno varčevanje. Predvsem bo upadla potrošnja nenujnih in trajnejših dobrin ter storitev. Pričakujemo zlasti padec prodaje avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po storitvah, ki zahtevajo neposrednejši fizični stik.

Upad naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno vplivala na investicijske odločitve podjetij. Te bodo odvisne zlasti od stopnje poslabšanja njihovega likvidnostnega položaja, ki jo lahko omili garancijska shema države. Zaradi velikega upada zaupanja v gospodarstvu in številnih negotovosti se bodo podjetja odločala za prelaganje investicij v naslednja leta, kar se bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v njihovi zmerni rasti. Ob tem bo padec povpraševanja v vseh pomembnejših trgovinskih partnericah letos močno zmanjšal tudi obseg menjave s tujino, ki pa se bo skladno s predpostavko o rasti tujega povpraševanja v naslednjih letih postopoma okrepila.

Cene življenjskih potrebščin bodo letos stagnirale. Inflacijo nižajo predvsem cene energentov. Pandemija je namreč močno zmanjšala povpraševanje po nafti, kar je občutno znižalo njene svetovne cene. Deflacijo bo preprečila predvsem rast cen hrane zaradi višjih svetovnih cen prehrambnih surovin in ovir v trgovinski menjavi. Ob negotovih razmerah na trgu dela bo močno upadlo domače povpraševanje, deflacijski pritiski pa bodo izvirali tudi iz zunanjega okolja. Pritiske na zniževanje cen bodo le deloma ublažili pozitivni cenovni pritiski, povezani z omejitvami v ponudbi. Skladno z okrevanjem tako slovenske kot svetovne gospodarske aktivnosti proti koncu obdobja napovedi pričakujemo krepitev inflacije, ki pa ne bo dosegla ravni pred epidemijo.

V obdobju napovedi bo država beležila javnofinančni primanjkljaj, ki bo letos še posebej izrazit, saj naj bi presegel 8 % BDP. Ta bo nastal kot posledica zmanjšanja prihodkov zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in precejšnjega krčenja BDP ter sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije, ki pretežno pomenijo večje izdatke države. Zaradi začasne narave ukrepov pričakujemo, da se bo fiskalni položaj države v naslednjih letih nekoliko izboljšal, vendar bo primanjkljaj v obdobju napovedi ostal razmeroma visok. Obenem ocenjujemo, da bo dolg narastel na okoli 82 % BDP.

Alternativna scenarija

V blažjem alternativnem scenariju predpostavljamo takojšnjo odpravo vseh omejitvenih ukrepov po zajezitvi okužbe brez prehodnega obdobja socialnega distanciranja, čemur bi sledila hitra oživitev gospodarskih panog v drugi polovici leta, rešen pa bi bil tudi pomemben del poletne turistične sezone.  Posledično bi prišlo do izrazitega povečanja gospodarske aktivnosti v nadaljevanju leta. V tem primeru bi se gospodarska aktivnost letos skrčila za manj kot 4 %.

Ostrejši scenarij odraža posledice neuspešne zajezitve širjenja virusa in morebitnega drugega vala epidemije v jesenskih mesecih. BDP bi v tem primeru letos upadel za približno 10 %, v nadaljevanju obdobja napovedi pa bi sledilo zgolj zelo postopno okrevanje.

Publikacija je na voljo na povezavi.