Monetarna seja Sveta ECB: izjava guvernerja Boštjana Vasleta

Izbruh koronavirusa je povzročil izrazit padec gospodarske aktivnosti v celotnem evrskem območju in s tem tudi Sloveniji. Nove napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jih včeraj potrdili člani Sveta ECB, v osrednjem scenariju predvidevajo padec, primerljiv z veliko finančno krizo izpred desetih let. Člani Sveta smo na monetarni seji tako sprejeli dodatne ukrepe denarne politike, usmerjene v podporo gospodarskemu okrevanju in nadaljnjo zagotavljanje cenovne stabilnosti.

Osrednjo napoved ECB zaradi izrazite negotovosti tokrat spremljata dva dodatna scenarija. Predpostavke se razlikujejo predvsem glede dolžine pandemije in morebitnega drugega vala. Po osrednjem scenariju bo gospodarska rast v evrskem območju letos upadla za 8,7 %. Padec je primerljiv srednjeročni izgubi gospodarske aktivnosti po veliki finančni krizi 2008/2009. Napovedi, vezane na Slovenijo, bomo v Banki Slovenije predstavili v prihodnjih dneh.

Razmere na finančnih trgih, ki so bili v zaostrenih razmerah predvsem marca prav tako izrazito prizadeti, se postopoma stabilizirajo, kažejo se nekateri prvi znaki izboljšanja. Zahtevane donosnosti za zadolževanje na kapitalskih trgih so se v evrskem območju precej znižale, tudi za slovenske državne obveznice, a ostajajo na višjih ravneh kot pred izbruhom epidemije. Delniški indeksi ponovno rastejo, a so močno volatilni, kar kaže na negotovost in strah pred možnostjo ponovnega poslabšanja razmer.

V takšnih razmerah smo guvernerji nacionalnih centralnih bank ocenili, da je potrebna dodatna vzpodbuda denarne politike, s katero bomo podprli gospodarsko okrevanje in še naprej zagotavljali srednjeročno cenovno stabilnost.

V ta namen smo pandemični program nakupa vrednostnih papirjev (PEPP), ki je bil uveden marca letos, dodatno povečali za 600 milijard evrov. Namen inštrumenta je dodatna zagotovitev likvidnosti za ohranjanje nemotenega delovanja denarnih trgov in posojilne aktivnosti. Na ta način tako odpiramo prostor za izboljšanje pogojev bančnega posojanja za vse segmente ekonomije, še posebej za prebivalstvo in podjetja.

Pričakujemo, da bo ta ukrep blagodejno vplival tudi na strošek zadolževanja Slovenije, ki je v zadnjem obdobju v skupini držav z višjim prirastom stroška zadolževanja. Podobno kot na ravni evrskega območja se z dodatnimi ukrepi tudi v Sloveniji odpira dodatni prostor za izboljšanje pogojev bančnega posojanja za prebivalstvo in podjetja. To velja tudi za srednja in mala podjetja, ki predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj se ta ne financirajo na kapitalskem trgu, temveč pretežno prek bančnega posojanja.

Na koncu smo guvernerji izrazili tudi naša pričakovanja glede fiskalne politike. Pozdravili smo pobudo Evropske komisije glede namenskega sklada za okrevanje, ki je usmerjena predvsem v pomoč regijam in sektorjem, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Ta tudi po mnenju Banke Slovenije pomeni bistven vsebinski premik v razmišljanju o financiranju nekaterih nalog, povezanih s sedanjimi zdravstvenimi razmerami v državah članicah EU.