Dolgotrajno okrevanje posameznih dejavnosti; za nekatere kriza pomeni priložnost

Svetovno gospodarstvo je v šoku, ki se odraža v zgodovinsko najizrazitejših padcih številnih ekonomskih kazalnikov. Vse torej kaže na obsežno recesijo v prvi polovici leta 2020. Tudi slovensko gospodarstvo se sooča z veliko krizo. Nekateri kazalniki so na prehodu v drugo četrtletje dosegli najnižje vrednosti, odkar so na voljo podatki. Prav tako so se močno poslabšale razmere na trgu dela: največji priliv v brezposelnost je bil iz gostinstva, predelovalnih dejavnosti, trgovine in zaposlitvenih agencij. V Banki Slovenije v publikaciji Povzetek makroekonomskih gibanj ugotavljamo tudi, da je za posamezne dejavnosti že jasno, da bo njihovo okrevanje dolgotrajno, za nekatere druge pa kriza pomeni tudi priložnost.

Zgodovinsko najizrazitejši padci številnih ekonomskih kazalnikov, ki dosegajo nižje ravni kot med finančno krizo v letih 2008–2009, kažejo na obsežno recesijo svetovnega gospodarstva v prvi polovici leta 2020. Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je že v letošnjem prvem četrtletju skrčila za 3,8 %, medletno pa za 3,2 %. Še občutnejši padec gospodarske aktivnosti in s tem izrazito poslabšanje na trgu dela lahko pričakujemo v drugem četrtletju.

Tudi slovensko gospodarstvo se sooča z obsežno krizo. Nekateri kazalniki zaupanja (gospodarska klima, zaupanje v dejavnostih, napoved povpraševanja, zaupanje potrošnikov) so aprila dosegli najnižje vrednosti, odkar so na voljo podatki. Maja so se večinoma zasukali navzgor, a ostali močno pod ravnmi iz lanskega maja. Izvoz in uvoz sta bila marca medletno manjša za več kot desetino, pri čemer je bil pričakovano izrazit zlasti padec v turizmu. Obseg prodaje v trgovini na drobno je padel za 15,1 %, zmanjšala sta se tudi industrijska proizvodnja in gradbena aktivnost.

Nekateri alternativni kazalniki kažejo, da se je domača gospodarska aktivnost najmočneje zmanjšala takoj po zaostritvi karantene 16. marca. Skupna vrednost kartičnih plačil je bila na primer proti koncu marca kar za 41 % pod nekajtedenskim povprečjem pred uvedbo omenjenega ukrepa, pri čemer so se plačila na terminalih POS zmanjšala kar za 47 %. Hkrati je bil konec marca tovorni promet na avtocestah medletno manjši za 51 %.

S postopnim rahljanjem ukrepov se je začela gospodarska aktivnost deloma obnavljati, predvsem po sprostitvi prodaje trajnih proizvodov in posameznih storitev 20. aprila. Hkrati so v vsaj omejenem obsegu proizvodnjo ponovno začela vzpostavljati tudi nekatera večja podjetja. Vrednost kartičnih plačil je tako v tretjem tednu maja – verjetno začasno – celo presegla nekajtedensko povprečje pred začetkom uvajanja ukrepov, nekoliko se je okrepil tudi tovorni promet. Podobno bi lahko sklepali tudi iz porabe elektrike, ki je bila v drugem tednu aprila medletno manjša za 20 %, kar je primerljivo največjemu padcu v letu 2009, v predzadnjem tednu maja pa za 12 %.

Razmere na domačem trgu dela so se močno poslabšale, vendar se rast števila brezposelnih umirja. V prvih štirih mesecih je bil priliv oseb v registrirano brezposelnost medletno večji za 46,1 %: najbolj se je povečal v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in zaposlitvenih agencijah. Rast brezposelnosti se nadaljuje tudi v maju, vendar v precej manjšem obsegu kot aprila.

Po ocenah Ministrstva za finance bo javnofinančni primanjkljaj letos znašal 8,1 % BDP, dolg pa naj bi dosegel 82,4 % BDP. S preklicem epidemije bodo konec maja v Sloveniji prenehali veljati nekateri fiskalni ukrepi, ki pomenijo večje breme za javne finance (med njimi ukrep financiranja nadomestila plač in prispevkov za socialno varnost zaposlenih na čakanju na delo), vendar pa je v postopku sprejemanja tretji paket ukrepov pomoči, ki bo primanjkljaj povečal. Nadaljevalo se bo izvajanje ukrepov za blažitev likvidnostnih težav podjetij in gospodinjstev, vezanih na garancije države, ki so na voljo do konca leta. Poleg ukrepov bo saldo države poslabševal še padec gospodarske aktivnosti, ki bo znižal prihodke.

Dolgotrajno okrevanje posameznih dejavnosti, predvsem turizma

Ukrepi centralnih bank in vlad na svetovni ravni so izboljšali možnosti za hiter ponovni zagon gospodarske aktivnosti, neznanka pa ostaja odziv potrošnikov. Zaradi poslabšanih razmer na trgu dela in njihove previdnosti bo potrošnja gospodinjstev padla, še zlasti povpraševanje po nenujnih dobrinah. Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega povpraševanja, kar bo povratno slabilo trg dela, s tem pa tudi inflacijo. Morebitno nadaljnje omejevanje socialnih stikov lahko še naprej otežuje poslovanje številnih storitev, predvsem v turizmu.

Ocene Svetovnega potovalnega in turističnega sveta kažejo, da s turizmom povezane dejavnosti k slovenskemu BDP prispevajo več kot desetino. Ob predpostavki Svetovne turistične organizacije (upad letošnjih svetovnih prihodkov od turizma za 20 do 30 %, pet do sedemletno okrevanje) bi lahko Slovenija izgubila turistične prihodke od tujih gostov v višini med 550 in 830 mio EUR.

Za slovensko gospodarstvo dodatne težave predstavljajo razmere v sosednji Italiji, naši drugi najpomembnejši trgovinski partnerici, in vsaj trenutno zelo šibko povpraševanje po avtomobilih v svetu, ki močno zmanjšuje aktivnost v slovenskih predelovalnih dejavnostih.

Nove priložnosti za določene panoge

Ob tem pa se kot posledica trenutnih razmer za določene panoge ponujajo nekatere nove priložnosti. Vsaj začasno bo povpraševanje po farmacevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih zelo izrazito. Čeprav je omejevanje socialnih stikov močan omejitveni dejavnik za številne tradicionalne storitve, po drugi strani pospešuje digitalizacijo gospodarstva in krepi razvoj tehnološko zahtevnejših storitev in njihov izvozni potencial. Prav tako lahko izkušnje podjetij z organiziranjem proizvodnje v času boja proti koronavirusu pripomorejo k tehnološkemu posodabljanju v smeri večje avtomatizacije. Nove priložnosti za Slovenijo lahko predstavlja tudi morebitno krajšanje proizvodnih verig evropskih podjetij, ki bodo proizvodnjo prenesle iz Azije nazaj v Evropo z namenom zagotavljanja varnejšega dostopa do vmesnih proizvodov. To bi lahko povečalo pritoke neposrednih tujih naložb in prispevalo k izboljševanju razmer na trgu dela. Priložnost za spodbujanje investicij ponuja tudi Evropski zeleni dogovor, ki bi ob primerni podpori države lahko prispeval k okoljsko bolj vzdržnem gospodarstvu.

Slika 1: Zmanjšanje prihodov na delovno mesto

Opomba: Prikazani podatki so izračunani na vzorcu uporabnikov, zato ne odražajo nujno obnašanja celotne populacije. *Sprememba glede na mediano ustreznega dneva v 5-tedenskem obdobju med 3. jan. in 6. feb. 2020.
Vir: Google, preračuni Banka Slovenije.

Slika 2: Zmanjšanje obiskanosti trgovskih centrov, gostinskih lokalov in kulturnih ustanov**

Opomba: Prikazani podatki so izračunani na vzorcu uporabnikov, zato ne odražajo nujno obnašanja celotne populacije. *Sprememba glede na mediano ustreznega dneva v 5-tedenskem obdobju med 3. jan. in 6. feb. 2020.
**Obisk muzejev, knjižnic, kino dvoran ipd.
Vir: Google, preračuni Banka Slovenije.

Publikacija Povzetek makroekonomskih gibanj je na voljo na povezavi.