Sporočila, povezana s koronavirusom

V Banki Slovenije razmere, vezane na koronavirus, natančno spremljamo in analiziramo že vse od pojava novega virusa. Že ves čas ocenjujemo, da je potrebno razmere obravnavati izjemno resno, zato smo se na različne scenarije začeli pripravljati že pred tedni. Zagotavljamo, da delovanje vseh ključnih procesov poteka nemoteno. Pri pripravi ukrepov pa sodelujemo tako z Vlado RS kot s poslovnimi bankami in drugimi institucijami.

Do konca februarja skoraj 29.000 vlog za odlog obveznosti kreditojemalcev in za 70 mio evrov odobrenih posojil z jamstvom države

05. 03. 2021
V Banki Slovenije spremljamo vpliv državnih interventnih zakonov na poslovanje bank in hranilnic. Te so do konca februarja na podlagi zakona, ki omogoča odlog plačila obveznosti kreditojemalcev, prejele 28.485 vlog kreditojemalcev; večino so jih že odobrile. V tem času so odobrile tudi 1.393 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane s koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo 550,6 mio evrov. Od tega je bilo na podlagi zakona, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države, odobrenih 90 posojil v skupni vrednosti 72,6 mio evrov.
Več informacij

Plačilni sistemi v 2020: tudi v epidemiji nemoteno delovanje; posebnosti predvsem na področju kartičnih plačil

04. 03. 2021
Lansko leto je bilo v plačilnih sistemih v Sloveniji poravnanih malenkost več kot 240 milijonov plačil v skupni vrednosti nekaj manj kot 549 milijard evrov. Povprečno plačilo v okviru kartičnih plačilnih sistemov je znašalo nekaj manj kot 50 evrov, v okviru plačil velikih vrednosti v sistemu TARGET2-Slovenija pa okoli 485 tisoč evrov. V primerjavi s preteklimi leti so bila ob epidemiji gibanja drugačna predvsem v kartičnih plačilnih sistemih, kjer sta se vrednost in število transakcij znižala za približno desetino. V plačilnem sistemu TARGET2 smo zabeležili porast vrednosti transakcij, medtem ko v plačilnih sistemih BIPS in SIMP-PS posebnosti ni bilo. Za Banko Slovenije je nemoteno delovanje in upravljanje plačilnih sistemov ena ključnih nalog, ki smo jo, kljub epidemiji COVID-19, tudi v letu 2020 uspešno izpolnili.
Več informacij

Ob drugem valu epidemije manjši padec gospodarske aktivnosti kot ob prvem valu

26. 02. 2021
V Sloveniji se je ob drugem valu epidemije podobno kot v povprečju evrskega območja gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, vendar kljub slabšim epidemiološkim podatkom bistveno manj kot ob prvem valu epidemije. Razmere tako ostajajo nekoliko boljše kot v povprečju evrskega območja, z njimi pa tudi izhodiščni položaj za okrevanje po umiritvi epidemije. V Banki Slovenije ugotavljamo še, da se ob podaljšanju državnih ukrepov razmere na trgu dela niso bistveno poslabšale. Protikrizni ukrepi so za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije, na drugi strani pa se močno odražajo v javnofinančnem položaju.
Več informacij

Ureditev na področju moratorijev

18. 02. 2021
Pomemben protikrizni ukrep, ki je bil ob izbruhu pandemije dogovorjen na skupni evropski ravni, je možnost odloga odplačevanja dela kredita, ki ga imajo pri finančnih institucijah najeta posamezna podjetja in prebivalci, pod za banke ugodnejšo regulatorno obravnavo.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2021

17. 02. 2021
Bančni sistem je v letu 2020 posloval v izjemnih okoliščinah, posledice epidemije Covid-19 pa se bodo tudi v prihodnje odražale v poslovanju bank. Dobiček bančnega sistema je bil kljub poslabšanju pogojev poslovanja razmeroma visok, 472 mio EUR, le petino manjši kot v predhodnem letu, zlasti zaradi enkratnega učinka združitve dveh bank. Brez tega učinka bi bil za več kot polovico manjši od dobička v letu 2019. Decembra se je povečevanje vlog na vpogled nebančnega sektorja nadaljevalo, zmanjšala pa so se zlasti posojila podjetjem, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošniških posojil. Rast stanovanjskih posojil se je ohranila na podobni stopnji kot v preteklih mesecih. Bančni sistem sicer še ohranja dober kapitalski in likvidnostni položaj.
Več infomacij

Podaljšanje in prilagoditev ukrepa omejitve razdelitve dobičkov bank in hranilnic

12. 02. 2021
V Banki Slovenije smo podaljšali in prilagodili makrobonitetni ukrep, s katerim bankam in hranilnicam v zaostrenih razmerah epidemije koronavirusa začasno omejujemo razdelitev dobičkov. Ukrep bo veljal do konca septembra letošnjega leta. V delu, ki se nanaša na izplačilo dobičkov v obliki izplačila dividend, odkupa lastnih delnic ali uporabe dobička za druge namene, ukrep ohranjamo kot zavezujoč, pri čemer dopuščamo določene izjeme. V delu, ki se nanaša na omejevanje izplačila variabilnih prejemkov opredeljenim zaposlenim, pa smo v Banki Slovenije ukrep spremenili v priporočilo. Na ta način sledimo priporočilom ESRB, ECB in tudi Odboru za finančno stabilnost, upoštevamo pa tudi posebnosti našega bančnega sistema.
Več informacij

Na prehodu v 2021 tveganja za bančni sistem ostajajo povečana; močan vpliv državnih interventnih ukrepov

05. 02. 2021
Na prehodu v leto 2021 ob zaostrenih gospodarskih razmerah tveganja za finančno stabilnost ostajajo močno povečana, ugotavljamo v Banki Slovenije, pri čemer posebej izpostavljamo dohodkovno in kreditno tveganje. Ob tem posebej poudarjamo, da bi bile razmere brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik bistveno slabše. Poleg ukrepov denarne politike ECB in dodatnih ukrepov Banke Slovenije na poslovanje bank tako vplivajo tudi državni interventni zakoni. Do konca januarja so banke prejele 28.082 vlog kreditojemalcev za odlog plačila obveznosti. Večina se bo iztekla v prihajajočih mesecih letošnjega leta, ko tudi pričakujemo okrepljen pritisk na kreditno tveganje bančnega sistema. Z državno jamstveno shemo je bilo odobrenih 86 kreditov podjetjem v skupni vrednosti 71,9 mio evrov.
Več informacij

Epidemija koronavirusa se je odrazila tudi na dostopnosti podjetij do virov financiranja

27. 01. 2021
Podjetja ocenjujejo, da je bilo stanje na področju financiranja v lanskem letu, ki je bilo močno zaznamovano z epidemijo koronavirusa, slabše kot v preteklih letih. Anketa med podjetji, ki smo jo naredili v Banki Slovenije, je pokazala, da je bila finančna vrzel pozitivna za vse vrste podjetij, ne glede na njihovo velikost. Potrebe po virih financiranja so bile večje od njihove dostopnosti. Nadaljevanje podobnih trendov podjetja pričakujejo tudi v letošnjem letu. V povezavi z epidemijo koronavirusa pa podjetja poročajo o prilagoditvah stroškov poslovanja in velikem obsegu koriščenja različnih oblik državnih pomoči.
Več informacij

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

22. 01. 2021
V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa gospodarske razmere v državah evrskega območja, tudi Slovenije, ostajajo zaostrene. V nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, so v trenutnem zimskem valu močno prizadete predvsem storitvene dejavnosti. Na finančnih trgih razmere ob podpori denarne politike, ki smo jo člani Sveta ECB sprejeli tekom lanskega leta, ostajajo stabilne. Tudi v Sloveniji so se pogoji zadolževanja države izboljšali, slovenskim bankam pa je omogočeno, da ohranjajo ugodne pogoje kreditiranja podjetij in prebivalstva. V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili ohraniti podporno naravnanost denarne politike. Na ta način bomo še naprej zagotovili kreditiranje vseh sektorjev, s tem podpirali ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljali stabilnost cen.
Več informacij

V času epidemije spremenjeni vzorci plačevanja potrošnikov

19. 01. 2021
Širjenje okužb s COVID-19 in obsežni preventivni ukrepi za njegovo zajezitev se odražajo tudi v vzorcih plačevanja potrošnikov na prodajnih mestih. V Banki Slovenije v posebni analizi ugotavljamo, da se v drugem valu epidemije pretežno ponavljajo vzorci obnašanja potrošnikov pri uporabi gotovine in plačilnih kartic iz prvega vala: povečali so se zneski posamičnih dvigov na bankomatih, ki jih sicer obiskujemo redkeje, uporaba plačilnih kartic se je ob zaprtju dela gospodarstva zmanjšala, povečan je delež spletnih nakupov. Izjema je le povpraševanje po gotovini iz previdnostnih motivov, ki se je v prvem valu epidemije močno povečalo, v drugem valu pa smo se potrošniki odzvali bolj umirjeno.
Več informacij

Ob koncu leta ob slabi epidemiološki sliki nadaljevanje zaostrenih gospodarskih razmer

12. 01. 2021
Načini in uspešnost spopadanja z epidemijo vse očitneje krojijo gospodarsko aktivnost držav. Medtem ko se je v nekaterih državah (Kitajska, Indija, Brazilija, ZDA) gospodarska slika tudi ob koncu leta izboljševala, so se v večini celinskih držav Evrope razmere ponovno zaostrile. Tudi v Sloveniji so slabe epidemiološke razmere terjale ponovno zaostritev omejitvenih ukrepov, ki so v nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, močno prizadeli predvsem storitve.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2021

11. 01. 2021
Bančni sistem je kljub zaostritvi epidemioloških razmer in poslabšanju pogojev poslovanja v letu 2020 do novembra ustvaril razmeroma visok dobiček, k čemur je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank. Dobiček pred obdavčitvijo je za predlanskim zaostajal za manj kot petino, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji kar za 53,9 %. Krčenje posojil podjetjem in potrošniških posojil se je nadaljevalo, medtem ko so stanovanjska posojila še naprej naraščala. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema je ostal dober.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2020

16. 12. 2020
Pogoji poslovanja se za banke s poslabševanjem epidemioloških in posledično gospodarskih razmer izrazito zaostrujejo. Kljub temu so v prvih desetih mesecih leta še vedno večinoma poslovale z razmeroma visokim dobičkom. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v obdobju januar–oktober 2020 znašal 454 mio EUR oziroma le 17 % manj kot lani v enakem obdobju, vendar pa je pomemben del glede na razmere dokaj ugodnega rezultata posledica enkratnega učinka.
Več informacij

Letos močan upad gospodarske aktivnosti, v prihodnjem letu 3,1-odstotna rast

15. 12. 2020
V Banki Slovenije pričakujemo, da se bo v Sloveniji zaradi vpliva pandemije koronavirusa gospodarska rast letos močno znižala (za 7,6 %), v prihodnjem letu pa pričakujemo njeno okrevanje (za 3,1 %). V danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj poudarjamo, da bo njena uresničitev odvisna predvsem od uspešnosti implementacije cepiva. Krčenje gospodarske aktivnosti močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik – brez njih bi bil letošnji upad gospodarske aktivnosti globlji za tretjino. Državni ukrepi imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela; ocenjujemo, da se bo zaradi njih brezposelnost povečala manj od predhodnih pričakovanj. Rast cen življenjskih potrebščin bo letos negativna, po izboljšanju epidemioloških razmer pa pričakujemo postopno povečevanje cenovnih pritiskov in s tem krepitev inflacije.
Več informacij

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

11. 12. 2020
V evrskem območju bomo v zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa letos zabeležili velik padec gospodarske aktivnosti, prihodnje leto pričakujemo okrevanje. Člani Sveta ECB smo se včeraj seznanili tudi z napovedmi inflacije: ta bo v naslednjih mesecih ostala nizka, po koncu pandemije pa pričakujemo njeno povišanje. V teh okoliščinah smo se odločili, da ohranimo izrazito spodbujevalno naravnano denarno politiko, in prilagodili naše ključne ukrepe, sprejete v začetku krize.
Več informacij

Bančni sistem v razmerah pandemije koronavirusa

09. 12. 2020
V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa se evrsko in tudi slovensko gospodarstvo sooča s padcem gospodarske aktivnosti. Poslovni rezultat bančnega sistema se ob teh razmerah poslabšuje; bančni sistem sicer še posluje z dobičkom, za prihodnje leto in še posebej leta, ki sledijo, pa pričakujemo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank.
Več informacij

Gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju ugodna; v zadnjem delu leta ponovno pričakujemo njen upad

30. 11. 2020
Po sprostitvi najstrožjih omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju pričakovano močno povišala. Izboljšanje razmer je beležila velika večina dejavnosti, moč okrevanja pa je znotraj četrtletja že začela slabeti. V Banki Slovenije pričakujemo, da bomo ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v zadnjem letošnjem četrtletju ponovno beležili precejšen izpad aktivnosti, a manj izrazit kot ob prvem valu epidemije.
Več informacij

V zadnjem četrtletju ponovno poslabšanje gospodarskih razmer, ki pa bo nekoliko manjše od pomladanskega

25. 11. 2020
V evrskem območju so se na začetku zadnjega letošnjega četrtletja gospodarske razmere začele ponovno poslabševati. V Banki Slovenije pričakujemo, da bo ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v številnih članicah izpad aktivnosti v letošnjem zadnjem četrtletju precejšen, a ne tako izrazit kot v  letošnjem drugem četrtletju. Znižujejo se tudi napovedi rasti za leto 2021. Podobno se ponovno zaostrujejo tudi gospodarske razmere v Sloveniji, okrevanje na trgu dela se je ustavilo. Državne subvencije podjetjem za ohranjanje zaposlenosti in pomoč ranljivim skupinam prebivalstva povečujejo državni primanjkljaj, ki pa naj bi ostal na povprečju evrskega območja.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2020

10. 11. 2020
Dobiček bančnega sistema, ustvarjen v prvih devetih mesecih letos, je za petino zaostajal za lanskim v enakem obdobju. Z zaostrovanjem razmer zaradi pandemije Covid-19 so se pogoji za ustvarjanje prihodkov bank še poslabšali, povečali so se tudi stroški oslabitev in rezervacij. Po mesecih zmanjševanja so septembra prvič nekoliko porasli vsi večji segmenti kreditiranja – krediti podjetjem so se povečali prvič po marcu letos, medtem ko krediti gospodinjstvom rastejo od julija. Likvidna sredstva so se povečala; delež nedonosnih izpostavljenosti se je ponovno znižal. Likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostaja dober.
Več informacij

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

30. 10. 2020
Epidemiološka situacija v Evropi, tudi v Sloveniji, se vztrajno slabša. Posledično gospodarsko okrevanje v zadnjih tednih izgublja zagon. Ob sicer manj izrazitem poslabšanju razmer na finančnih trgih se tveganja za uresničitev junijske napovedi gospodarske rasti iz dneva v dan povečujejo. Člani Sveta ECB smo tekom leta sprejeli številne vzpodbude denarne politike, za katere smo včeraj ocenili, da tudi v zaostrenih razmerah še v zadostni meri zagotavljajo podporo gospodarstvu v evrskem območju. Razmere bomo ponovno proučili na decembrski seji, ko bodo pripravljene tudi nove napovedi gospodarskih gibanj, in prilagodili naše ukrepe, kot bodo narekovale razmere.
Več informacij

Do sredine oktobra dobrih 24.000 vlog za odlog plačila kreditne obveznosti; podjetjem 390 mio evrov likvidnostnih kreditov

26. 10. 2020
V zadnjih tednih gospodarsko okrevanje, ki se je začelo po umiritvi prvega vala okužb v maju, izgublja zagon. Razmere bi bile brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik še bistveno slabše. Te okoliščine se po pričakovanjih odražajo tudi v aktivnosti bank. Marca je stopil v veljavo zakon, ki omogoča odlog plačila obveznosti kreditojemalcev. Do sedaj so banke prejele 24.622 vlog kreditojemalcev. Kar tri četrtine vlog je bilo vloženih v prvem mesecu veljave zakona, nato se je njihovo število skladno z razmerami počasi stabiliziralo. Aprila je bil sprejet zakon, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države. Do sedaj je bilo odobrenih 23 kreditov v vrednosti 30,9 mio EUR posojil z državno jamstveno shemo. Ob tem pa poudarjamo, da so v tem času banke odobrile 1.069 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane s koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo nekaj manj kot 390 mio evrov.
Več informacij

Gospodarsko okrevanje izgublja zagon; na trgu dela razmere ob ukrepih še ugodne

21. 10. 2020
Gospodarsko okrevanje v evrskem območju v jesenskih mesecih izgublja zagon zaradi vse naglejšega poslabševanja epidemioloških razmer. Ob tem v Banki Slovenije ugotavljamo, da bi bila kriza v evrskem območju še bistveno globlja brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik. Zelo podobne razmere beležimo tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjih tednih obeti hitro poslabšujejo. V publikaciji Gospodarska in finančna gibanja poudarjamo še, da razmere na trgu dela ob vplivu intervencijskih ukrepov države ostajajo zaenkrat še solidne.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank

09. 10. 2020
Banke so letos do avgusta poslovale z bistveno nižjim dobičkom kot v enakem obdobju lani. Poslabšane gospodarske razmere zaradi pandemije Covid-19 in nizke obrestne mere bodo vplivale na poslabšanje uspešnosti poslovanja bank tudi v prihodnje. Kljub temu bodo ob koncu letošnjega leta banke najverjetneje še vedno poslovale z dobičkom.
Več informacij

Poročilo o finančni stabilnosti: Sistemska tveganja za finančno stabilnost so se močno povečala

06 10. 2020
Tveganja za finančno stabilnost so se zaradi pandemije Covid-19, ki predstavlja izjemen šok za naše in svetovno gospodarstvo, močno povečala. Ob visokem tveganju za finančno stabilnost, ki izhaja iz poslabšanega makroekonomskega okolja, v Banki Slovenije izpostavljamo tudi povečano dohodkovno in kreditno tveganje v bankah, saj so se pogoji njihovega poslovanja močno zaostrili. V teh okoliščinah je bilo v preteklih mesecih še posebej pomembno hitro in obsežno ukrepanje politik na nacionalni in nadnacionalni ravni, ki je pomirilo globalne finančne trge in ključno prispevalo k temu, da so pogoji financiranja v državah evrskega območja še naprej ugodni. Tudi zaradi sprejetih ukrepov ostaja odpornost bank na tveganja ob dobrem kapitalskem in likvidnostnem položaju visoka, ugotavljamo v danes predstavljenem Poročilu o finančni stabilnosti. 
Več informacij

Obsežen padec gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju; prvi podatki nakazujejo okrevanje v nadaljevanju leta

31. 08. 2020
Padec gospodarske aktivnosti je bil v drugem četrtletju, v času največjega širjenja virusa in posledično najobsežnejših preventivnih ukrepov za zajezitev pandemije, po pričakovanjih visok. Zaradi narave ukrepov je bil najmočnejši v zasebnih storitvah. Na trgu dela so se razmere ob še vedno trajajočih interventnih ukrepih države za zdaj stabilizirale. V Banki Slovenije ob tem ugotavljamo, da so prvi podatki za tretje četrtletje spodbudni in nakazujejo hiter odboj gospodarske rasti v nadaljevanju leta, pri čemer tveganja ob negotovih epidemioloških razmerah ostajajo visoka.
Več informacij

Mesečna informacija o poslovanju bank

05. 08. 2020
Poslabšane gospodarske razmere zaradi epidemije Covid-19 se postopoma vse bolj odražajo tudi v poslovanju bank. Rast posojil se znižuje, pri čemer se znižuje tako rast posojil gospodinjstvom kot podjetjem. Vloge gospodinjstev in podjetij pri bankah so se letos močno povečale. Nedonosne izpostavljenosti pa so se v celem prvem polletju zmanjševale.
Več informacij

Banke podeljujejo kredite podjetjem za namene soočanja s covidkrizo; prva posojila tudi po jamstveni shemi

17. 07. 2020
Zaradi izbruha virusa in preventivnih ukrepov za zajezitev nadaljnjega širjenja so se gospodarske razmere marca zelo zaostrile in aprila dosegle dno. Ob koncu drugega četrtletja so se začeli kazati spodbudnejši znaki, obeti pa ostajajo ugodnejši. Te okoliščine so se po pričakovanjih odrazile tudi v aktivnosti bank. Marca je stopil v veljavo zakon, ki omogoča odlog plačila obveznosti kreditojemalcev. Do sedaj so banke prejele 23.100 vlog kreditojemalcev. Kar tri četrtine vlog je bilo vloženih v prvem mesecu veljave zakona, nato se je njihovo število skladno z razmerami počasi stabiliziralo.
Več informacij

Padec gospodarske aktivnosti najmočnejši aprila; trg dela pod močnim vplivom interventnih ukrepov

08. 07. 2020
Napovedi mednarodnih inštitucij se še naprej nekoliko poslabšujejo. Po zadnjih napovedih OECD in MDS naj bi bil letošnji padec svetovnega BDP občutno večji kot med finančno krizo v letih 2008–2009, še posebej nizke pa so ocene za evrsko območje. Hkrati pa so nekateri podatki v zadnjih tednih boljši od pričakovanj in kažejo možnost relativno hitrega odboja. V Sloveniji je bil po pričakovanjih padec domače gospodarske aktivnosti po kratkoročnih kazalnikih najmočnejši aprila; obeti za drugo polovico leta so ugodnejši. V Banki Slovenije v zadnji publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da so se razmere na trgu dela, ki so sicer še pod močnim vplivom državnih interventnih ukrepov, precej poslabšale.
Več informacij

Zaostrene razmere zaradi koronavirusa se odražajo tudi v poslovanju bank

07. 07. 2020
Bančni sistem posluje v zaostrenih razmerah zaradi širjenja epidemije Covid-19 in pod vplivom obsežnih preventivnih ukrepov za njeno zajezitev (angl. lockdown), kar se odraža tudi v poslovanju bank. Prepolovila se je rast posojil gospodinjstvom, postopno se zmanjšujejo tudi posojila podjetjem. Vloge podjetij in gospodinjstev še naraščajo, predvsem zaradi manjšega trošenja in delno kot posledica izplačil države za blaženje posledic epidemije.
Več informacij 

V prvih treh mesecih 23.700 vlog za odlog plačil obveznosti kreditojemalcev

03. 07. 2020
V Banki Slovenije ugotavljamo, da so banke v prvih treh mesecih veljave zakona prejele 23.700 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,6 % vseh kreditov. Veliko večino, kar tri četrtine vseh doslej prejetih vlog, so banke prejele v prvem mesecu veljave zakona. Ugotavljamo tudi, da so banke obdelale že dobrih 91 % prejetih vlog, pri čemer so jih veliko večino tudi odobrile.
Več informacij

V juniju manjši padec inflacije; velika negotovost glede gibanja cen v prihodnjih mesecih

30.06.2020
Sprostitev ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije koronavirusa in ponovni zagon večjega dela gospodarske aktivnosti sta se junija odražala v manjšem padcu cen življenjskih potrebščin kot v preteklih dveh mesecih. Ob nedavnem poslabšanju epidemiološke slike in ponovni uvedbi nekaterih ukrepov ostaja gibanje cen življenjskih potrebščin v prihodnosti negotovo. V Banki Slovenije pričakujemo, da bo ob deflacijskih pritiskih zaradi padca zasebnega povpraševanja in odsotnosti večjih stroškovnih pritiskov inflacija šibka tudi v nadaljevanju leta.
Več informacij

Koronakriza se je odrazila tudi na vzorcih plačevanja in uporabi gotovine

22.06.2020 
Razmere izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije Covid-19 in obsežnih preventivnih ukrepov za njegovo zajezitev so se odrazile tudi v kontekstu delovanja plačilnih sistemov in oskrbe trga z gotovino. Zato smo v Banki Slovenije izvedli analizo učinkov epidemije Covid-19 na vzorce plačevanja in uporabo gotovine. Poudarek analize, ki zajema obdobje od 1. februarja do 31. maja, je na obsegu neto izdane gotovine (tj. obsegu vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšanem za obseg vse vrnjene gotovine iz obtoka) in dvigih gotovine na bankomatih ter kartičnih plačilih.
Več informacij

Banke v zaostrenih gospodarskih razmerah s slabšim poslovnim izidom

18.06.2020
Slovenski bančni sistem posluje v razmerah izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije Covid-19 in obsežnih preventivnih ukrepov za njeno zajezitev (angl. lockdown). V publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank ugotavljamo, da se na strani naložb razmere odražajo v umiritvi rasti kreditne aktivnosti; zmanjšala so se posojila tako gospodinjstvom kot podjetjem. Na strani virov financiranja se povečujejo vloge nebančnega sektorja. Kakovost kreditnega portfelja se po do sedaj dostopnih podatkih še ne poslabšuje, vendar lahko to pričakujemo v naslednjih četrtletjih. Ob pričakovanem poslabšanju portfelja in padcu gospodarske aktivnosti banke po več letih sproščanja ponovno neto oblikujejo oslabitve in rezervacije.
Več informacij

Po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti v prihodnjih dveh letih stabilizacija razmer

08.06.2020
V Banki Slovenije pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost letos izrazito skrčila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere stabilizirale. Po osnovnem scenariju tako letos pričakujemo 6,5-odstoten padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 % oziroma 3,6 %. Na trgu dela v letošnjem letu pričakujemo močno poslabšanje razmer, v prihodnjih dveh letih pa postopno okrevanje. To so ključne ugotovitve danes predstavljenih Napovedi makroekonomskih gibanj, v kateri izpostavljamo tudi, da zaradi velikih negotovosti, ki jih povzroča epidemija COVID-19, osnovno napoved spremljata alternativna scenarija.
Več informacij

V prvih dveh mesecih 22.500 vlog za odlog plačil obveznosti kreditojemalcev

01.06.2020
V Banki Slovenije ugotavljamo, da so banke v prvih dveh mesecih veljave zakona prejele 22.500 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,4 % vseh kreditov. Veliko večino vlog so banke prejele v prvem mesecu veljave zakona. Ob tem ocenjujemo, da bo prihodnje gibanje števila vlog za odlog plačil odvisno predvsem od poteka ponovnega zagona gospodarstva v razmerah izrazitega padca številnih ekonomskih kazalnikov tako v mednarodnem kot domačem okolju.
Več informacij

V maju nadaljevanje deflacije; izzivi merjenja cen v izjemnih okoliščinah

29.05.2020
Maja se je deflacija zaradi posledic epidemije nadaljevala in je znašala 1,4 %, k čemur so bistveno pripomogle nižje cene energentov. Pri tem v Banki Slovenije opozarjamo na manjšo zanesljivost podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin v času izjemnih okoliščin koronavirusa. Odsotnost trga in onemogočen terenski popis cen namreč povzročata težave pri zbiranju podatkov, ki za nekatere dejavnosti sploh niso na voljo. Prav tako se je v izjemnih okoliščinah bistveno spremenila struktura potrošnje.
Več informacij

Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

22.05.2020 
Banke bodo mesece z začasno znižanimi dohodki, ki so posledica epidemije COVID-19, lahko izločile iz izračunavanja kreditne sposobnosti potrošnika. V Banki Slovenije smo namreč v izrednih okoliščinah spopadanja z epidemijo COVID-19 prilagodili sedaj veljavna pravila, ki določajo, da se pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva dohodek v obdobju enega leta pred sklenitvijo nove kreditne pogodbe. Spremembe začnejo veljati 1. junija 2020.
Več informacij

Omejitev razdelitve dobičkov lizing družb

20. 5. 2020
Po tem ko smo v Banki Slovenije pred časom sprejeli makrobonitetni ukrep o omejitvi razdelitve dobičkov bank in hranilnic, smo s priporočilom podobne smernice podali tudi lizing družbam. Epidemiološka kriza, v kateri se je znašla tudi Slovenija, bo imela velike gospodarske posledice. To bo nedvomno vplivalo tudi na poslovanje lizing družb. Namen priporočila je zagotoviti, da tudi lizing družbe ohranijo čim višjo raven kapitaliziranosti. Priporočilo bo predvidoma veljalo eno leto.
Več informacij
 

Bančni sistem v krizo vstopil v dobrem stanju; poslabšanje v času krize bo odvisno od njenega trajanja in globine

19. 5. 2020
V Banki Slovenije ocenjujemo, da je bančni sistem v krizo, povezano s koronavirusom, vstopil v dobrem stanju. Zaradi razsežnosti šoka in velikega upada gospodarske aktivnosti pa se bo likvidnostni položaj bančnega sistema sčasoma poslabšal, pritiski na zniževanje kapitalske ustreznosti se bodo povečali. V Banki Slovenije smo za oceno pripravljenosti bančnega sistema na krizo pripravili dva scenarija: ob predpostavki upada gospodarske aktivnosti za okoli 6 % bi bančni sistem lahko posloval blizu ničelnega rezultata. V primeru globlje recesije pa bi se sposobnost bančnega sistema, da negativne učinke absorbira s presežnim kapitalom, močno zmanjšala.
Več informacij
 

Marca velik upad storitvene menjave, segment potovanj upadel za več kot polovico

14. 5. 2020
Prvi razpoložljivi kazalniki potrjujejo, da so se gospodarske razmere na prehodu v drugo četrtletje močno zaostrile. V Banki Slovenije ugotavljamo, da je mednarodna menjava marca precej upadla, k čemur so bistveno prispevali marca uvedeni tuji in domači ukrepi za omejitev pandemije koronavirusa. Ker je bil upad uvoza blaga še večji od upada izvoza blaga, se je blagovni presežek dodatno okrepil. Posebej močno pa so ukrepi prizadeli storitveno menjavo, najbolj izrazito izvoz in uvoz potovanj.
Več informacij
 

V prvem mesecu 22.230 vlog za odlog plačil obveznosti kreditojemalcev

11. 5. 2020
V Banki Slovenije ugotavljamo, da so banke v prvem mesecu veljave zakona (do začetka maja) prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,3 % vseh kreditov. Ob tem ocenjujemo, da bo prihodnje gibanje števila vlog za odlog plačil odvisno predvsem od možnosti ponovnega zagona gospodarstva, kot ga bodo dopuščale razmere, povezane s koronavirusom.
Več informacij
 

Izjava guvernerja Boštjana Vasleta po monetarni seji Sveta ECB

1. 5. 2020
Ob nadaljevanju pandemije koronavirusa in številnih ukrepih, ki so jih sprejele vlade za njihovo zajezitev, se gospodarske razmere v evrskem območju močno poslabšujejo. Ob padcu BDP že v prvem četrtletju leta in pričakovanem dodatnem poslabšanju bo evrsko območje letošnje leto končalo z velikim padcem BDP. V takšnih razmerah smo guvernerji centralnih bank ocenili, da je potrebna dodatna vzpodbuda denarne politike, ter izpostavili nujnost bolj ambicioznega in usklajenega ukrepanja fiskalne politike na evropski ravni.
Več informacij
 

Omejitev razdelitve dobičkov bank in hranilnic

8. 4. 2020
V Banki Slovenije smo sprejeli makrobonitetni ukrep, s katerimi bankam in hranilnicam začasno omejujemo razdelitev dobičkov. Namen ukrepa je ohranitev kapitala, da bo bančni sistem lažje prenesel potencialne izgube ter še naprej zagotavljal oskrbo gospodarstva in državljanov s krediti. Ukrep bo predvidoma veljal eno leto.
Več informacij
 

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z interventnim zakonom o obveznem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev

7. 4. 2020
Na predlog Vlade RS je bil sprejet Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Način implementacije zakona je stvar poslovne odločitve posamezne banke. V pomoč kreditojemalcem pa v Banki Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za finance RS, ki je zakon tudi pripravilo, objavljamo odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Za morebitna podrobnejša vprašanja se, prosimo, obrnite na ministrstvo.
Več informacij
 

Izvajanje programa PEPP

1. 4. 2020
Na Svetu ECB smo 18. 3. 2020 sprejeli nov, začasni oziroma izredni program odkupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (Pandemic Emergency Purchase Programme – PEPP) v skupnem obsegu 750 mrd EUR, kar je primerljivo s 6 % BDP evrskega območja. Nakupi v okviru novega programa so se začeli izvajati 26. 3. 2020 in bodo potekali do konca letošnjega leta.
Več informacij
 

Slovensko gospodarstvo bo v boju s koronavirusom plačalo visoko ceno

31. 3. 2020
V Banki Slovenije ugotavljamo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. V analizi Vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo smo predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih smo izračunali potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo.
Več informacij 
Analiza učinkov COVID-19 na slovensko gospodarstvo

ECB priporočilo bankam, da izplačilo dividend zadržijo vsaj do oktobra

30. 3. 2020
ECB je v petek sprejela priporočilo za banke, naj zaradi izrednih razmer, vezanih na koronavirus, z izplačilom dividend in kupovanjem lastnih obveznic delnic počakajo najmanj do oktobra 2020.
Več informacij
 

V Banki Slovenije smo nadzorniške ukrepe ECB razširili tudi na manj pomembne banke in hranilnice

24. 3. 2020
Člani Sveta ECB, med katerimi je tudi guverner Boštjan Vasle, smo v minulih dneh z ukrepi potrdili zavezo, da bomo na vse možne načine pomagali državljanom pri soočenju s trenutnimi negotovimi razmerami. Sprejeli smo dodatne ukrepe v podporo prebivalstvu, podjetjem in državam.
Več informacij
 

Pojasnilo kreditojemalcem po sprejemu Zakona o interventnem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev

23. 3. 2020
Zakon omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Zakon torej možnost prestrukturiranja kredita, ki je bila sedaj na voljo kot predmet dogovora med bankami in kreditojemalcem, spreminja v obvezo.
Več informacij
 

Izjava guvernerja po sinočnji seji Sveta ECB

19. 3. 2020
Upočasnjevanju gospodarske aktivnost zaradi posledic širjenja koronavirusa se je v zadnjih dneh pridružila še izrazita negotovost na finančnih trgih. Zato vlade posameznih držav, predvsem pa skupne mednarodne institucije intenzivno sprejemamo ukrepe za soočanje z negotovimi razmerami. Tudi člani Sveta ECB smo na sinočnjem zasedanju sprejeli dodaten nabor ukrepov, s katerimi pomagamo prebivalcem, podjetjem in državam.
Več informacij
 

V Banki Slovenije vsi ključni procesi potekajo nemoteno; sodelujemo pri pripravi ukrepov za premostitev likvidnostnih težav

18. 3. 2020
V Banki Slovenije smo že pred časom ocenili, da je treba razmere, vezane na koronavirus, obravnavati izjemno resno. Ker med naše pristojnosti sodijo ključni procesi za nemoteno delovanje države, smo se začeli na različne scenarije pripravljati že pred tedni. Zato zagotavljamo, da delovanje vseh ključnih procesov poteka nemoteno in bo tako ostalo tudi ob morebitni zaostritvi razmer.
Več informacij
 

Banke in hranilnice prilagajajo delovni čas

16. 3. 2020
V Banki Slovenije podpiramo banke in hranilnice pri preventivnih ukrepih za zaščito njihovih zaposlenih in strank.
Več informacij
 

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

13. 3. 2020
Letos se je že znanim tveganjem za gospodarsko rast v evrskem območju in tudi Sloveniji pridružilo stopnjevanje negotovosti glede koronavirusa. V Banki Slovenije ocenjujemo, da bo vpliv največji v predelovalnih dejavnostih in storitvah, predvsem transportu in turizmu.
Več informacij