Banka Slovenije je seznanjena z odločitvijo Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja ZPSVIKOB

10.03.2020 / Sporočilo za javnost

V Banki Slovenije smo prejeli soglasno sprejeto odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja celega Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ustavno sodišče se je tudi odločilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata Ustava RS in tudi pravo EU. Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije.

V Banki Slovenije smo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank vložili 10. januarja 2020. Ustavno sodišče je v danes objavljenem sklepu odločilo, da se do njihove končne odločitve izvajanje celega zakona zadrži. S tem so med drugim prekinjeni vsi pravdni postopki, v tem času tudi ne teče zastaranje odškodninskih terjatev in ne teče rok za vložitev tožbe.

Kot smo večkrat poudarili, v Banki Slovenije sicer podpiramo namero Vlade RS po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona smo podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa niso bili upoštevani.

V nadaljevanju še enkrat povzemamo argumente, zakaj smo se odločili, da na Ustavno sodišče RS vložimo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank:

Zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke. Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.
Predlog zakona tudi določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU.
Banki Slovenije je naloženo še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. Na Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine. Ob taki ureditvi je kršitev prepovedi monetarnega financiranja še toliko bolj očitna.
Zakon tudi določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv. S tem je poseženo v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvajanje svojih primarnih nalog, prav tako pa mora imeti tudi možnost odločanja pri oblikovanju svojih rezerv.

V Banki Slovenije smo hkrati predlagali tudi, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila. Ta namreč ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU. Poleg tega pa zakon tudi ne ureja ustrezno varovanje zaupnih podatkov pridobljenih v postopku nadzora in reševanja bank.

Na podlagi odločitve Ustavnega sodišča je Banka Slovenije s spletnih strani umaknila objavo informacij po 10. členu zakona.

Prav tako Banka Slovenije zaradi začasnega zadržanja izvajanja ZPSVIKOB do končne odločitve Ustavnega sodišča ne bo reševala zahtevkov za izplačilo pavšalnih nadomestil na podlagi 4. do 7. člena ZPSVIKOB.

Podrobneje si o pripombah Banke Slovenije lahko preberete v naših preteklih opozorilih: