Analiza Banke Slovenije: splošne uvedbe ležarin za gospodinjstva ni pričakovati

V razmerah nekonvencionalnih ukrepov denarne politike, kamor sodi tudi politika negativnih obrestnih mer, so nekatere banke že pred časom uvedle negativne obrestne mere oziroma ležarine za podjetja. V zadnjem času se je nekaj bank v tujini že odločilo tudi za uvedbo negativnih obrestnih mer za gospodinjstva. Na Banki Slovenije smo zato pripravili analizo vpliva morebitne uvedbe ležarin za vloge gospodinjstev pri slovenskih bankah. Ugotavljamo, da ob trenutnih razmerah splošne uvedbe ležarin za gospodinjstva glede na anketo med bankami ni pričakovati. Prav tako ob potencialnem takšnem ukrepu poslovnih bank za vloge nad 100.000 EUR, ki se najpogosteje omenja kot meja negativnega obrestovanja, ne pričakujemo večjega odliva vlog, ampak njihovo prestrukturiranje. Ob tem je pomemben predvsem podatek, da ima v Sloveniji le manjši delež komitentov (1 %) znesek vloge na vpogled večji od 100.000 EUR.

V Banki Slovenije smo pripravili analizo Negativne obrestne mere za vloge gospodinjstev oziroma ležarine. Pri tem posebej poudarjamo, da gre pri morebitni uvedbi t. i. ležarin za poslovno odločitev posamezne poslovne banke.

Mednarodna primerjava

Banke v evrskem območju so negativne obrestne mere oziroma ležarine sprva uvedle le za vloge podjetij, medtem ko se je lani vse več bank odločalo tudi za njihovo uvedbo za vloge gospodinjstev. Negativne obrestne mere za gospodinjstva so v evrskem območju tako uvedle oziroma so tik pred uvedbo nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Poleg držav, ki so del območja s skupno valuto, so se pojavile tudi na Danskem in v Švici. Centralnobančna obrestna mera je izven evrskega območja negativna tudi v Švici, na Danskem, Švedskem in Madžarskem. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je bilo lani v evrskem območju negativno obrestovanih okoli 5 % stanja vseh vlog oziroma 20 % stanja vseh vlog podjetij. V Sloveniji je bilo oktobra negativno obrestovanih 4,8 % stanja vseh vlog podjetij.

Anketa Banke Slovenije

Anketa Banke Slovenije med poslovnimi bankami je pokazala, da uvedbe negativnih obrestnih mer ali ležarin za gospodinjstva ne načrtujejo, a je morebitna uvedba odvisna predvsem od tega, kako dolgo bo okolje nizkih obrestnih mer trajalo ter kako se bodo odzivale druge konkurenčne banke. Ob potencialni uvedbi ležarin bi jih od 15 bank le šest pričakovalo odliv manjšega deleža vlog, medtem ko le ena banka meni, da bi se odlil večji delež vlog.

Potencialen vpliv na gospodinjstva

Banke v tujini, ki so se odločile za ležarine za vloge gospodinjstev, so jih v večini primerov omejile na vloge visokih vrednosti, to je nad 100.000 EUR ali celo nad milijon EUR. Ker ima v Sloveniji na nivoju sistema le manjši delež komitentov (1 %) znesek vloge na vpogled večji od 100.000 EUR, bi se ob morebitni uvedbi t. i. ležarine za vloge na vpogled stroški hrambe denarja povečali le manjšemu številu komitentov. V Banki Slovenije ocenjujemo, da bi bili v primeru uvedbe ležarin nekateri od teh komitentov pripravljeni sprejeti ležarine, najverjetneje pa bi se spremenila predvsem struktura vlog.

Za slovenske gospodinjstva je namreč značilna konservativnost in nenaklonjenost tveganju, saj sta z 48 % prevladujoči obliki varčevanja "gotovina in vloge". Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se zadnje desetletje ni bistveno spremenila. Posamezniki, ki bi se odločili za spremembo vloge v druge oblike varčevanja, bi torej večinoma povpraševali po majhnem naboru alternativnih finančnih naložb, katerih značilnosti bi morale biti relativno podobne vlogam z vidika likvidnosti in nizkega profila tveganosti (npr. državne obveznice, zakladne menice, določene oblike pokojninskega varčevanja, ipd.).

Potencialen vpliv na banke

Robustnost bank na morebitne učinke zniževanja obrestnih mer in na prerazporejanje vlog je v trenutnih razmerah dobra. To zagotavljata dva dejavnika: (1) visok delež likvidnih sredstev na aktivi ter (2) razmeroma dobra dostopnost do mednarodnih finančnih trgov v primerjavi s preteklim kriznim obdobjem. Ob morebitnem odlivu vlog sta za banke pomembna obseg likvidnih sredstev, ki jih imajo banke za pokritje odliva, in alternativni viri financiranja, ki jih lahko banke uporabijo namesto vlog.

Ob tem v Banki Slovenije poslovnim bankam svetujemo, da v primeru, če se odločijo za uvedbo negativnih depozitnih obrestnih mer, ocenijo svoje likvidnostne potrebe.

Analiza strokovnih služb Banke Slovenije o ležarinah in negativnih obrestnih merah za vloge gospodinjstev je na voljo na povezavi.