Sporočilo za javnost po seji Sveta BS 7. julija 2015
537. Seja Sveta Banke Slovenije
1) Svet Banke Slovenije se je seznanil z Gospodarskimi in finančnimi gibanji, julij 2015 in Poslovanjem bank v tekočem letu, gibanjem na kapitalskem trgu in obrestnimi merami
Gospodarska in finančna gibanja, julij 2015
V Sloveniji se je gospodarska rast v prvem četrtletju spet okrepila in precej presegla rast evrskega območja. Ugodnejše razmere so skladno s povečanim zaupanjem prisotne v čedalje večjem številu zasebnih dejavnosti, ki prihodke postopoma povečujejo tudi na domačem trgu. Slednje se nanaša predvsem na medpodjetniško poslovanje, saj je domača končna potrošnja še naprej razmeroma šibka, njena rast pa je omejena na potrošnjo trajnih dobrin, večinoma iz uvoza. Okrevanje domače potrošnje, ki ga omejujejo razmere na trgu dela in restriktivna fiskalna politika, tako še naprej močno zaostaja za evrskim območjem. Nadpovprečno slovensko rast določa predvsem hitrejša rast izvozno usmerjene industrijske proizvodnje, ki pa temelji na dokaj majhnem številu panog.
Razmeroma visoka gospodarska rast se odraža v pozitivnih gibanjih na trgu dela. Zaposlenost se je v prvem četrtletju še povečala, vendar so nova delovna mesta pretežno začasna in negotova, tudi v prihodnje pa naj bi se povečevala predvsem uporaba agencijskega dela. Podjetja napovedujejo v glavnem zaposlovanje fizičnih delavcev, kar bo verjetno še naprej povzročalo zgolj minimalno pozitivno rast plač, ki že zdaj precej zaostaja za rastjo gospodarske aktivnosti. Brezposelnost se sicer zmanjšuje, a hkrati postaja čedalje bolj strukturna, saj je število ljudi, ki so brezposelni že več kot tri leta, preseglo 50.000.
Gospodarska rast in zaposlovanje izboljšujeta pogoje fiskalne konsolidacije. Rast prihodkov države presega rast izdatkov, kar olajšuje doseganje letošnjega fiskalnega cilja vlade, ki je zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP. Cilj je dosegljiv, potrebno pa bo natančno spremljanje in pravočasno ukrepanje v primeru negativnih odklonov.
Izboljšana konkurenčnost gospodarstva se še naprej odraža v visokem presežku na tekočem računu plačilne bilance. Zelo velik lanski presežek blagovne menjave se je sicer nekoliko zmanjšal zaradi nižje rasti izvoza, k čemur je poleg upočasnitve rasti izvoza avtomobilov prispevalo tudi krčenje ukrajinskega in ruskega trga. Vendar se je na drugi strani letos močno okrepil izvoz storitev. Višji so bili predvsem prihodki od turizma zaradi izboljšanega razmerja med številom prihodov in številom nočitev tujih gostov. Hkrati se je zmanjšal primanjkljaj v primarnih dohodkih zaradi manjšega odliva dividend in boljših pogojev refinanciranja države.
Deflacija se je v drugem četrtletju poglobila in izvira iz nizkih svetovnih cen surovin in utesnjenih domačih tržnih razmer. Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so bile medletno nižje za 0,8 %. V nasprotju s tem je povprečna inflacija v evrskem območju že prešla v pozitivno območje. Razlika v veliki meri izhaja iz domačega povpraševanja, ki pri nas okreva bistveno počasneje.
Poslovanje bank v tekočem letu, gibanje na kapitalskem trgu in obrestne mere
V letu 2015 se nadaljuje zmanjševanje bilančne vsote bank. Ob tem se je začelo umirjanje dinamike krčenja posojil nefinančnim podjetjem, zlasti pri velikih domačih bankah ter, zaradi rasti kreditiranja pri hranilnicah, tudi pri majhnih domačih bankah. Ob ohranjanju visokih kreditnih standardov pri kreditiranju podjetij se je z letošnjimi močnimi znižanji posojilnih obrestnih mer dostopnost posojil in konkurenčnost do bank evroobmočja izboljšala. Preseganje povprečnih obrestnih mer evroobmočja je padlo pod 1 odstotno točko, z visokih 3,5 o.t. v letu 2010 in 2 o.t. v letu 2013.
Nedonosne terjatve bank se od druge polovice lanskega leta, posebej od oktobra dalje, znižujejo tudi ob izključitvi vpliva prenosov na DUTB na kakovost portfelja. Na to so ugodno vplivali pozitivni trendi v gospodarstvu, ki je lansko leto poslovalo s podvojenimi neto dobički, kar je povečalo sposobnost podjetij za servisiranje dolgov. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni je aprila 2015 predstavljal 11,6% razvrščenih terjatev bank. Obseg nedonosnih terjatev se je zniževal tudi na segmentu podjetjih, vendar je zaradi nadaljnjega krčenja portfelja njihov delež celo nekoliko narastel, za 0,3 o.t. na 18% razvrščenih terjatev do tega sektorja. Letos se je delež nedonosnih terjatev najbolj znižal pri nerezidentih, ki kljub temu ostaja najbolj tvegan del portfelja bank.
Z nadaljnjim razdolževanjem na grosističnih trgih se je struktura financiranja bank približala strukturi pred desetimi leti, pred začetkom obsežnega zadolževanja bank na zunanjih trgih. Grosistični viri financiranja so aprila predstavljali le še 13,5% bančnih virov, v primerjavi s 35% ob koncu 2008. Po poplačilu preostanka dolga do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij denarnega trga in nizki udeležbi na tretji ciljno usmerjeni operaciji dolgoročnega refinanciranja marca letos, je aprila delež Evrosistema v strukturi virov bank znašal le še 2,3%. Rast vlog gospodinjstev se umirja, vendar je aprila še vedno medletno dosegala ugodnih 4,1%. Del vlog se preusmerja v investicijske sklade, ki od marca lani izkazujejo povečane neto prilive gospodinjstev. Zaradi konzervativnosti vlagateljev je malo verjetno večje preusmerjanje prihrankov v bolj tvegane naložbe.
Banke so v prvih štirih mesecih leta realizirale dobiček pred obdavčitvijo v višini 123 mio EUR, predvsem zaradi znižanih stroškov oslabitev in rezervacij. Zaradi solidnega dobička so realizirale ugodne pozitivne kazalnike donosnosti.
2) Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o izvajanju denarne politike (april – junij 2015). Banka Slovenije je v okviru izvajanja programa nakupov vrednostnih papirjev nadaljevala z nakupi slovenskih državnih obveznic. Nakupi v Banki Slovenije potekajo v skladu s pripadajočim deležem banke v kapitalskem ključu ECB. Tržne donosnosti slovenskih državnih obveznic so v zadnjih tednih, podobno kot donosnosti ostalih primerljivih držav evroobmočja, nekoliko porasle, predvsem zaradi negotove situacije v Grčiji. Slovenske banke se soočajo s presežno likvidnostjo in so v obravnavanem obdobju znižale črpanje kreditnih operacij Evrosistema. Posledično tudi niso sodelovale na četrti TLTRO.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.