Finančni sistem stabilen; ohlajanje in negotovosti povečujejo nekatera sistemska tveganja

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ugotavlja Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti. Ob tem se ključna sistemska tveganja povečujejo predvsem zaradi ohlajanja gospodarstva in negotovosti v mednarodnem okolju. To vpliva na povečano dohodkovno tveganje, saj se pogoji za doseganje in ohranjanje dobičkonosnosti zaostrujejo. Tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja povišano, a se ob umirjanju rasti cen nepremičnin zmanjšuje. Na področju kreditiranja prebivalstva se je s sprejemom makrobonitetnih ukrepov kreditno tveganje zmanjšalo. Ostala tveganja ostajajo zmerna. V poročilu predstavljamo tudi rezultate ankete med bankami. Ti kažejo, da banke vse več sredstev namenjajo za razvoj proizvodov in storitev, ki temeljijo na novih finančnih tehnologijah (FinTech), ter da se zavedajo pomena trajnosti in obstoja podnebnih tveganj.

Negotovosti v mednarodnem okolju se povečujejo, kar se kaže tudi v šibkejši rasti slovenskega gospodarstva. To v okolju nizkih obrestnih mer povečuje dohodkovno tveganje bančnega sistema. Dobičkonosnost bank bo tako v vse večji meri odvisna predvsem od obsega kreditiranja.

Povečano je tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin, a se ob umirjanju rasti cen to tveganje zmanjšuje. Rast stanovanjskih posojil ostaja zmerna in stabilna, izpostavljenost bančnega sektorja do gradbeništva pa nizka.

Kreditno tveganje v bančnem sistemu ocenjujemo kot nizko, kar je predvsem posledica uspešnega znižanja nedonosnih posojil v zadnjih letih. Segment potrošniških posojil je predstavljal pomemben vir tveganj, a so se ta s sprejemom zavezujočih makrobonitetnih ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva zmanjšala. Potrošniška posojila sicer predstavljajo manjši delež kreditnega portfelja bank, a so zaradi visoke rasti v zadnjih letih hitro pridobila na pomenu. Dejanska kakovost posojil, sklenjenih v zadnjem obdobju, pa bo vidna šele z ohlajanjem gospodarstva.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema je razmeroma dobra, a bo z ohlajanjem gospodarske rasti ustvarjanje dobička za banke postalo izziv. V prihodnje bo za banke pomembna smotrna razdelitev dobička, še posebej pri bankah z nižjimi kapitalskimi presežki. Razlike med bankami so namreč tako glede kapitalskega kot likvidnostnega položaja precejšnje. 

Tabela 1: Prikaz tveganj Banke Slovenije za slovenski bančni sistem

Vir: Banka Slovenije

Anketa Banke Slovenije

Banka Slovenije je izvedla anketo med bankami glede prihodnjih izzivov, ki čakajo ta segment ponudnikov finančnih storitev. Večina bank se že srečuje s konkurenčnim pritiskom s strani FinTech podjetij, kar že vpliva na njihove poslovne modele. Banke sklepajo komercialna partnerstva in vedno več sredstev namenjajo razvoju novih produktov in storitev, ki temeljijo na novih finančnih tehnologijah. Pri tem se usmerjajo predvsem v že uveljavljene tehnologije.

Anketa je tudi pokazala, da se banke zavedajo pomena trajnosti in obstoja podnebnih tveganj, a pri tem zaenkrat ostajajo bolj na načelni ravni. S povečevanjem pomena podnebnih sprememb bo potreben vse hitrejši razvoj na tem področju, predvsem pri trajnostnem financiranju.

Publikacija je na voljo na povezavi.