Komentar podatka o bruto domačem proizvodu: K umirjanju gospodarske rasti največ prispevale storitve in gradbeništvo

29.11.2019 / Sporočilo za javnost

Gospodarska rast v Sloveniji se je v tretjem četrtletju medletno umirila na 2,3 %, ob čemer gospodarske razmere ostajajo ugodnejše kot v povprečju evrskega območja. Ob ugodnih razmerah na trgu dela je letos še posebej robustna zasebna potrošnja, kar je znak, da se zmanjševanje optimizma pri potrošnikih še ne odraža v njihovih nakupovalnih odločitvah. Manj ugodne so razmere na področju investicij. Zaradi velike negotovosti v mednarodni trgovini so investicije v opremo in stroje namreč šibke, čeprav finančni pogoji za investiranje ostajajo izrazito ugodni, realna rast izvoza in dodane vrednosti v industriji pa zelo solidni. Šibka investicijska gibanja v tretjem četrtletju so bila tudi posledica nižje rasti državnih investicij, s čimer je povezan tudi padec dodane vrednosti v gradbeništvu.

Med dejavnostmi zasebne storitve ostajajo osrednji dejavnik upočasnjevanja gospodarske rasti v zadnjem letu. Rast domačega končnega trošenja sicer ostaja visoka, tako da je nižja rast aktivnosti v zasebnih storitvah predvsem posledica šibkejše rasti izvoza storitev in domačih investicij. Prav tako so v zadnjem desetletju zasebne storitve postale bolj občutljive na razmere v mednarodnem okolju, saj se je v tem času povečala njihova odvisnost od prodaje na tujih trgih. Zaradi šibkejših investicij je v letošnjem tretjem četrtletju prispevek gradbeništva k rasti BDP postal negativen.

Na trgu dela gibanja ostajajo ugodna. V tretjem četrtletju je bila tako realna masa plač medletno višja za 5,0 %, v pokriznem obdobju se je povečala že za 26,2 %. Se je pa v tretjem četrtletju nepričakovano povišala stopnja anketne brezposelnosti, in sicer na 4,8 %, kar pa je še vedno za 0,2 odstotne točke manj kot pred letom. Razmere na trgu dela tako z vidika zasebne potrošnje ostajajo ugodnejše kot v evrskem območju. Posledično je še naprej višji tudi najožji kazalnik osnovne inflacije, ki je novembra znašal 1,9 %, v evrskem območju pa 1,3 %.

Trenutno razpoložljivi podatki kažejo nadaljevanje podobnih gospodarskih gibanj tudi ob koncu letošnjega leta. Nekateri podatki iz mednarodnega okolja in anket med predelovalnimi dejavnostmi kažejo na možnost stabilizacije tujega povpraševanja, solidna naj bi ostala tudi rast prihodkov v nekaterih storitvenih dejavnostih. Vendar se zaupanje v gospodarstvu še naprej znižuje. Manj optimistični so postali predvsem potrošniki, novembra pa tudi podjetja v trgovini, čeprav se kupna moč gospodinjstev še naprej povečuje.

Slika: Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji


Vir: SURS, preračuni Banke Slovenije.