Sporočilo za javnost po seji Sveta BS 25. avgusta 2015 - Gospodarska gibanja, poslovanje bank

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Povzetek gospodarskih gibanj, avgust 2015, Inflacija v mesecu juliju 2015 in Opomnik o konsolidaciji javnih financ v Sloveniji.

Razpoložljivi mesečni podatki za letošnje drugo četrtletje kažejo na manjšo upočasnitev gospodarske rasti, ki pa naj bi kljub temu ponovno presegla evrsko povprečje. Rast še naprej večinoma izvira iz rasti izvoza, medtem ko okrevanje domače potrošnje z izjemo nakupov trajnih proizvodov (rabljena stanovanja) ostaja zelo zmerno. To se odraža v enoletnem presežku tekočega računa plačilne bilance, ki je konec drugega četrtletja prvič presegel 7 % BDP, kar je znak neravnovesja v strukturi trenutne gospodarske rasti. Zaradi izrazite odvisnosti od izvoza slovensko gospodarstvo tako postaja čedalje bolj občutljivo na globalna gospodarska nihanja. Tveganja za rast so se v zadnjem obdobju povečala, saj so se gospodarske razmere poslabšale v Rusiji, na Kitajskem in v Braziliji.

Javno investiranje se je v zadnjih mesecih okrepilo, a se to še ni odrazilo v gradbeni aktivnosti, ki se je v drugem četrtletju precej zmanjšala. Razmere na trgu dela okrevajo, vendar pa so še vedno prisotna številna neravnotežja. Število registriranih brezposelnih se je julija prvič po letu 2012 spustilo pod 110.000, vendar je med njimi več kot 54 % dolgotrajno brezposelnih oseb. Med brezposelnimi še naprej narašča tudi delež tistih s terciarno izobrazbo. Julija je presegel 17 %, kar je približno 7 odstotnih točk več kot pred pričetkom krize oziroma letom 2008. Hkrati se je v okolju zmerne deflacije letos opazno znižala rast plač. V prvem polletju je znašala 0,5 %. K rasti realne mase plač in s tem kupne moči tako čedalje bolj prispevata rast zaposlovanja in padanje cen. Julija se je deflacija zmanjšala za 0,2 odstotne točke na -0,7 %. Cene energentov so se zaradi padanja cen nafte še močneje znižale, vendar se je inflacija v drugih skupinah proizvodov vsaj prehodno zvišala. Predvsem zmanjševanje padca cen industrijskega blaga brez energentov bi lahko bilo posledica prenosa deviznega tečaja v končne cene za potrošnika zaradi kvantitativnega sproščanja ECB, vendar v tem trenutku zanesljive ocene še niso izvedljive.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, avgust 2015 (1)

Po daljšem obdobju upadanja so banke v drugem četrtletju 2015 zaznale porast povpraševanja po posojilih tudi na segmentu posojil gospodinjstvom. Večje povpraševanje se je odrazilo v povečanem obsegu novo sklenjenih posojil, negativna medletna rast stanj posojil gospodinjstvom se je po treh letih z majem spremenila v pozitivno. Spremembe v povpraševanju gospodinjstev so predvsem posledica povečanega zaupanja potrošnikov in znižanih obrestnih mer, na stanovanjskem trgu pa tudi nižjih cen nepremičnin. V skladu z redno anketo ECB o kreditnih standardih in povpraševanju po posojilih so banke nekoliko ublažile dlje časa nespremenjene kreditne standarde za posojila gospodinjstvom, kar je v evroobmočju prisotno že od začetka leta 2014.

Kreditiranje podjetij ostaja v območju negativne rasti, a s počasnejšim upadanjem pri velikih domačih bankah ter pozitivno rastjo pri hranilnicah. Povečano povpraševanje podjetij po posojilih traja že od začetka lanskega leta, spodbujano z gospodarsko rastjo in zniževanjem obrestnih mer bank za posojila. Pri kreditiranju podjetij banke ohranjajo kreditne standarde na doseženih ravneh.

Ob zniževanju razmika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami in upadajočem deležu kreditiranja v strukturi naložb se banke vedno bolj soočajo s pritiski, ki bodo vplivali na znižanje neto obrestne marže v prihodnosti. Med njimi je tudi zapadanje velikega dela portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v prihodnjih letih, ki jih bodo morale banke nadomestiti z manj donosnimi naložbami. Možnosti za nadaljnje zniževanje pasivnih obrestnih mer so omejene, tako zaradi dosežene nizke trenutne ravni kot zaradi že močno skrajšane ročnosti vlog v prid nizko obrestovanih vpoglednih vlog.

Na profitabilnost bank bo v manjši meri kot v letih 2011-2013 vplival pritisk oslabitev in rezervacij. Kakovost portfelja bank je od januarja naprej stabilna, z 11,6%-nim deležem terjatev v zamudi nad 90 dni. Nominalni obseg terjatev v zamudi se je ob tem znižal za 309 mio EUR, najbolj v sektorjih nerezidentov in nefinančnih podjetij, vendar je vpliv tega znižanja na njihov delež zaradi krčenja obsega bančnih bilanc omejen. Vspodbudno je izboljšanje kakovosti terjatev do podjetij v predelovalni dejavnosti.

Banke so v prvem polletju 2015 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 140 mio EUR.