V prvem polletju visok dobiček bank; v pogojih nizkih obrestnih mer ključni izziv nadaljnja rast kreditne aktivnosti
Na Banki Slovenije ugotavljamo, da razmere v bančnem sistemu ob sicer povečanih tveganjih ostajajo ugodne. Rast bilančne vsote se namreč v letošnjem letu zvišuje, povečuje se tudi kreditna aktivnost bank. V tem segmentu opozarjamo predvsem na visoko rast potrošniških posojil, medtem ko rast stanovanjskih posojil ostaja stabilna. Rast posojil podjetjem se v zadnjem letu in pol ohranja na približno enakih nivojih. V danes objavljeni publikaciji pa na Banki Slovenije ob sicer še vedno visokem dobičku bank opozarjamo tudi na negotovost glede doseganja stabilnega prihodka v prihodnje.
Rast bilančne vsote bančnega sistema se letos zvišuje in je junija znašala 4,4 % medletno. Na strani naložb so banke povečale predvsem posojila nebančnemu sektorju, in sicer za 812 mio EUR (samo junija za 292 mio EUR). Pri tem na Banki Slovenije ugotavljamo visoko rast posojil tujim podjetjem, ki se je pričela lani hitro zviševati, junija pa je znašala že 35 % medletno. Kljub temu posojila tujcem predstavljajo le 4,3-odstotni delež v vseh posojilih nebančnemu sektorju. V prvi polovici leta 2019 so banke za 163 mio EUR povečale tudi naložbe v vrednostne papirje, ki predstavljajo četrtino bilančne vsote.
Podobno kot lani k rasti posojil nebančnemu sektorju prispevajo predvsem posojila gospodinjstvom. Rast potrošniških posojil namreč ostaja visoka (junija 11,7 % medletno). Rast stanovanjskih posojil pa se ob začetku umirjanja visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin ohranja na visoki, vendar stabilni ravni. Po anketi Bank Lending Survey (BLS) se umirja tudi rast povpraševanja po stanovanjskih posojilih.
Rast posojil podjetjem se ohranja na ravni lanskega leta (med 2 in 3 %), v juniju pa se je zaradi večjih posojil enemu izmed večjih slovenskih podjetij povečala na 5 %. Med najhitrejšimi ostaja rast posojil podjetjem v predelovalnih dejavnostih, kjer se umirjanje aktivnosti že odraža tudi na upočasnjevanju rasti posojil.
Obseg nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v bančnem sistemu se še naprej znižuje in je junija znašal 1,4 mrd EUR. Na Banki Slovenije opažamo tudi, da je delež novih NPE iz poslov, sklenjenih v zadnjih dveh letih in pol, majhen. Ob tem opozarjamo na dosledno vzdrževanje doseženih kreditnih standardov, saj se pričakovano ohlajanje gospodarske rasti v prihodnje lahko odrazi tudi v povečanem nastajanju novih NPE.
Banke svoje naložbene aktivnosti še naprej financirajo predvsem z vlogami nebančnega sektorja. Medletna rast vlog gospodinjstev je bila letos do maja stabilna pri sedmih odstotkih, junija pa se je zvišala na 8,2 %, kar je med drugim najverjetneje posledica davčne razbremenitve izplačil regresa. Rast vlog podjetij pri bankah se od sredine lanskega leta, ko je znašala 12 % medletno, upočasnjuje in je junija letos znašala 0,5 %. Pri tem obseg vlog podjetij s 6,4 mrd EUR ostaja visok.
Slika: Rast posojil po sektorjih
Vir: Banka Slovenije.
Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvi polovici leta znašal 402 mio EUR in je za četrtino presegel lanskega v enakem obdobju. K visokemu dobičku je prispevalo nadpovprečno povečanje neto neobrestnih prihodkov, zmerna rast neto obrestnih prihodkov ter še vedno neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Ob tem na Banki Slovenije opozarjamo, da bi v pogojih nizke ravni obrestnih mer upočasnjevanje posojilne aktivnosti lahko pomenilo pritisk na neto obrestne prihodke in s tem na dobičkonosnost bank.
Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema je po zadnjih razpoložljivih podatkih v prvem četrtletju letos ostala solidna. Na konsolidirani osnovi je bila blizu povprečja evrskega območja. Ob tem na Banki Slovenije ugotavljamo, da se med bankami glede kapitalske ustreznosti ohranjajo precejšnje razlike.
Publikacija je na voljo na povezavi.