Gospodarska in finančna gibanja, julij 2019
Ob nekoliko nižji gospodarski aktivnosti se kažejo prvi znaki upočasnitve tudi na trgu dela
Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju ponovno nekoliko umirila, podobni ostajajo tudi obeti. V Sloveniji v primerjavi z evrskim območjem gospodarska aktivnost ob postopnem umirjanju ostaja solidna, manj ugodne so predvsem razmere v industriji. Te razmere se odražajo tudi na trgu dela, kjer se kažejo prvi znaki umiritve rasti zaposlenosti, vendar ta predvsem zaradi zaposlovanja tujih državljanov ostaja solidna. To so ključne ugotovitve publikacije Gospodarska in finančna gibanja, ki smo jo izdali na Banki Slovenije. V njej ugotavljamo še, da sicer še vedno zmerno rast cen določajo predvsem domači dejavniki.
Obeti za svetovno gospodarstvo se zaradi naraščajočih trgovinskih in političnih napetosti, ki slabijo trgovino, industrijo in investicije, še naprej poslabšujejo. Mednarodne institucije so tako znižale napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2019 na okrog 3,1 %, v evrskem območju pa naj bi rast komaj presegla en odstotek. Gospodarska rast evrskega območja je bila v prvem četrtletju le 1,2-odstotna, šibka pa naj bi ostala tudi v drugem, saj so vrednosti anketnih kazalnikov še posebej v industriji ostale precej nizke.
Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast nekoliko znižala, vendar v primerjavi z evrskim območjem ostaja zelo solidna. Ob nizki gospodarski aktivnosti se v evropskem gospodarstvu povečuje tudi negotovost, vendar za zdaj slovenski izvozni sektor ostaja precej robusten. Ob tem pa na Banki Slovenije ugotavljamo, da se v nekaterih segmentih predelovalnih dejavnosti že soočajo s padcem proizvodnje, kar je bil tudi glavni razlog zmanjšanja zalog v letošnjem prvem četrtletju. To je največ prispevalo k znižanju medletne rasti domače potrošnje na 1,8 % in gospodarske rasti na 3,2 %. Rast drugih agregatov domačega povpraševanja je ostala razmeroma visoka. Medletna rast investicij se je v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko okrepila, njena struktura pa se vse bolj spreminja v prid gradbeništvu. Še naprej pa se je krepila zasebna potrošnja, kar sovpada s povišano rastjo realne mase plač. Po razpoložljivih mesečnih kazalnikih aktivnosti in zaupanja naj bi se gospodarska rast umirjala tudi v drugem četrtletju, razmere pa naj bi bile manj ugodne predvsem v industriji.
Pri rasti zaposlenosti se kažejo prvi znaki umirjanja. V prvem četrtletju je bila namreč najnižja v zadnjih dveh letih, a še vedno 2,6-odstotna, omogočalo pa jo je predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Medletno zniževanje števila brezposelnih se je letos upočasnilo, tudi zaradi strukture brezposelnih oseb, v kateri se povečuje delež težje zaposljivih. Ob tem se še naprej znižujeta stopnji anketne (4,8 % v prvem četrtletju) in registrirane (7,6 % v aprilu) brezposelnosti.
Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila aprila štiriodstotna. Ker pa je rast produktivnosti nizka, taka plačna gibanja že višajo rast stroškov dela na enoto proizvoda. Ta sicer za zdaj še ostaja v okvirjih ohranjanja zunanje konkurenčnosti, saj ne odstopa močneje od evrskega povprečja in je celo nekoliko nižja kot v Nemčiji.
Slika: Prispevek tujih delavcev k medletni rasti števila delovno aktivnih (v %, prispevki v o. t.)
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Presežek na tekočem računu se postopoma zmanjšuje. V enem letu do maja je znašal 5,4 % BDP, kar je eno odstotno točko manj kot pred letom. Med razlogi za zmanjševanje prevladuje padec presežka v blagovni menjavi, saj se še naprej krepi domače končno trošenje. Zaradi nadaljnje visoke rasti izvoza širokega spektra storitev se presežek v menjavi storitev še naprej povečuje.
Inflacijo letos določajo predvsem domači dejavniki. Junija je skupna inflacija dosegla 1,9 %, kar je največ po lanskem novembru, v njeni strukturi pa še naprej prevladuje prispevek storitev. Domači inflacijski pritiski izvirajo predvsem iz rasti plač, ki zvišuje proizvodne stroške, hkrati pa prek rasti povpraševanja omogoča njihovo prelivanje v končne cene za potrošnike. Višji stroški dela prehajajo predvsem v rast cen storitev, saj so te mednarodni konkurenci podvržene v precej manjši meri kot industrijsko blago. Inflacijski pritiski iz tujine so letos razmeroma šibki, saj se cene nafte zadržujejo na medletno nižjih ravneh, kar zavira tudi rast domačih cen energentov. Podobno je do maja veljalo tudi za cene prehrambnih surovin, ki pa so junija medletno porasle in so poleg medletno višjih uvoznih cen prispevale k ponovnemu zagonu v medletni rasti cen hrane.
Fiskalni položaj države ostaja ugoden zaradi ohranjanja solidnih cikličnih pogojev, dodatno pa se je izboljšal tudi njen položaj na mednarodnih finančnih trgih. Še naprej razmeroma hitro rastejo javnofinančni prihodki, predvsem tisti, ki so vezani na trg dela. Med izdatki država še naprej krepi investicije, skladno z dogovorom med vlado in sindikati pa so večji tudi izdatki za plače.
Publikacija je na voljo na povezavi.