Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2019
Gospodarska rast v Sloveniji se bo po napovedih Banke Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko upočasnila, vendar bo ostala višja od povprečja v evrskem območju. Dejavniki znižanja sicer še vedno ugodne rasti gospodarske aktivnosti izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, medtem ko domači dejavniki ostajajo vzpodbudni. BDP se bo po naših najnovejših napovedih letos tako povečal za 3,2 %, v naslednjih dveh letih pa se bo rast gibala nekoliko pod 3 %. Zmernejša rast BDP bo posledica nekoliko nižje rasti tujega povpraševanja in postopnega prehajanja v zrelejše obdobje poslovnega cikla. Tveganja, ki bi lahko povzročila šibkejšo gospodarsko rast, so izrazitejša in izhajajo pretežno iz zunanjega okolja.
Gospodarska rast v Sloveniji bo v srednjeročnem obdobju ostala široko osnovana, glavna dejavnika rasti pa bosta zasebna potrošnja in investicije. Oboje bo močno odvisno od gibanj na trgu dela, kjer se pričakujeta upočasnitev rasti zaposlenosti in višja rast plač. Zadnja bo nekoliko presegala rast produktivnosti, kar bo poslabšalo stroškovno konkurenčnost, če bo rast stroškov dela na enoto proizvoda hitrejša kot v trgovinskih partnericah. Dejavnika nadaljnje rasti zasebnih investicij v opremo in stroje bosta tudi naraščajoči stroški dela in pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile.
Gibanja na trgu dela bodo na drugi strani krepila razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ta bo omogočal nekoliko višjo rast zasebne potrošnje in nadaljnje povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, kjer je hitra rast cen predvsem posledica pomanjkanja ponudbe, zato se pričakuje postopno krepitev rasti zasebnih stanovanjskih investicij. Pogoji financiranja ostajajo ugodni in ob precejšnjih lastnih sredstvih podjetij, ki so rezultat zadržanih dobičkov iz preteklih let, še naprej omogočajo solidno rast investicij slovenskega podjetniškega sektorja. Gospodarsko rast bodo še naprej podpirale tudi investicije države, saj se pričakujeta hitrejše črpanje evropskih sredstev in izvajanje večjih investicijskih projektov.
Rast potrošnje države bo v obdobju napovedi nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi umirjanja rasti zaposlovanja. Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza, ki bo v celotnem obdobju napovedi prehitevala rast izvoza. Ta bo ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju nekoliko počasnejša, kot je bila v preteklih letih, a še vedno ugodna. Takšna gibanja v menjavi s tujino bodo vodila v postopno zmanjševanje presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki pa bo ostal visok tudi ob koncu obdobja napovedi.
Slika 1: Prispevki komponent trošenja k BDP (letna rast v %, prispevki v o. t.)
Vir: SURS, napovedi Banke Slovenije.
Inflacija, merjena s HICP, bo ob šibkejših pritiskih iz zunanjega okolja letos nekoliko nižja kot lani, v naslednjih dveh letih pa se bo gibala okoli dveh odstotkov. Ob solidnem domačem povpraševanju in nekoliko hitrejši rasti stroškov dela se bo postopoma zviševala osnovna inflacija (brez cen hrane in energentov), zlasti zaradi močnejše rasti cen storitev. Obenem se pričakuje tudi zmerno rast cen industrijskih proizvodov brez energentov, ki pa bo zaradi močne konkurence med ponudniki še naprej močno odvisna od cenovnih gibanj v mednarodni menjavi. Prispevek rasti cen energentov k skupni inflaciji se bo zmanjševal.
Glavna tveganja, ki spremljajo tokratne napovedi, prihajajo iz mednarodnega okolja in bi lahko močneje upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji. Uresničitev tveganj, povezanih s stopnjevanjem geopolitičnih trenj in dodatnimi protekcionističnimi ukrepi, bi lahko povzročila padec rasti tujega povpraševanja, ki bi se odrazil tako v nižji rasti izvoza kot tudi v splošnem poslabšanju gospodarskega razpoloženja, kar bi zavrlo predvsem investicijsko aktivnost podjetij. Na drugi strani ostajajo tveganja iz domačega okolja pozitivna in so povezana predvsem z morebitno hitrejšo rastjo plač, ki bi močneje okrepila zasebno potrošnjo. Dodatno negotovost predstavljajo investicije države, ki bi lahko ob hitrejšem črpanju evropskih sredstev in pospešenem izvajanju večjih infrastrukturnih projektov rasle nekoliko hitreje od trenutnih ocen. Že omenjeni močnejši pritiski na rast plač bi lahko povzročili tudi nekoliko višjo osnovno inflacijo v celotnem obdobju napovedi. Tveganje za višjo inflacijo predstavlja tudi gibanje cen nafte na mednarodnih trgih, ki je odvisno predvsem od svetovnih geopolitičnih razmer.
Publikacija je na voljo na povezavi.