Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2019
Gospodarska rast v evrskem območju ostaja stabilna, a na nizkih ravneh. V Sloveniji se nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja, ki se še naprej odražajo na razmerah na trgu dela. Nadaljnja hitra rast zaposlovanja in pospešek rasti plač krepita kupno moč prebivalstva in omogočata krepitev osnovne inflacije. To so ključni poudarki publikacije Povzetek makroekonomskih gibanj, v kateri predstavljamo tudi analizo poslovanja gospodarskih družb, ki se je lansko leto ob ugodnih gospodarskih razmerah ponovno izboljšalo.
Gospodarska rast v evrskem območju se ohranja na nizkih ravneh (1,2 % medletno v prvem četrtletju), ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini se ohranja solidna rast domačega povpraševanja. Okrepili sta se gradbena aktivnost in rast prihodkov v storitvah, v primerjavi s koncem lanskega leta pa se je precej upočasnilo tudi medletno zmanjševanje industrijske proizvodnje.
Slovensko gospodarstvo je tudi v letošnjem prvem četrtletju doseglo visoko rast kljub šibkejšim izvoznim gibanjem v marcu. Okrepili sta se tako rast industrijske proizvodnje kot rast blagovnega izvoza. Ugodne so ostale razmere v storitvah, saj je bila rast prihodkov spet visoka, deloma zaradi solidne rasti izvoza storitev, deloma pa zaradi okrepljene domače končne potrošnje. Ob ponovni krepitvi državnih investicij so se začeli kazati tudi znaki pospešitve gradbene aktivnosti. Kljub negotovosti v mednarodnem okolju in povečani domači potrošnji je bila nominalna rast izvoza v letošnjem prvem četrtletju nekoliko višja od rasti uvoza, enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance pa je ostal visok pri 7,1 % BDP.
Na trgu dela je medletna rast števila delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov marca znašala 3,1 % (v gradbeništvu je presegla 10 %). Kljub visoki rasti zaposlovanja se stopnja prostih delovnih mest še povišuje: znašala je 2,6 %, kar je izenačitev do zdaj najvišje stopnje. Rast zaposlovanja naj bi se v naslednjih mesecih glede na anketne podatke umirila, še posebej v predelovalnih dejavnostih. Rast povprečne bruto plače se je marca zvišala na 4,9 % (medletno, nominalno). Zaradi visokih izrednih izplačil je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je presegla 12 %.
Nadaljevanje hitre rasti zaposlovanja in pospešek v rasti plač krepita kupno moč prebivalstva in omogočata krepitev osnovne inflacije (merjena brez cen hrane in energentov). Ta je aprila dosegla 1,9 %, kar je največ po letu 2009. Medletna inflacija se je tako aprila ponovno nekoliko povišala (na 1,8 % medletno).
Slika 1: Mesečni kazalniki aktivnosti v Sloveniji (medletno, v %, realni indeksi)
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Podatki za industrijo in storitve so prilagojeni delovnim dnem, za gradbeništvo pa so desezonirani; trimesečne drseče sredine.
Poslovanje gospodarskih družb
Poslovanje gospodarskih družb se je v letu 2018 še izboljšalo. Število zaposlenih se je po podatkih zaključnih računov povečalo za 4,4 %. Ker je bila rast bruto dodane vrednosti s 7,6 % še višja, se je izboljšala tudi produktivnost dela. K dvigu celotne produktivnosti so prispevala predvsem podjetja, ki večino svojih prihodkov ustvarijo na domačem trgu. Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2017 povečal za 16 % in je dosegel 4,2 mrd EUR, kar je največ do zdaj. Zadolženost gospodarskih družb se je lani ponovno znižala in se približala ravnem iz leta 1999, med najmanj zadolženimi ostajajo izvozna podjetja.
Delež lastnih sredstev v virih financiranja gospodarskih družb se je lani spet povečal, rekordni dobički pa omogočajo nadaljevanje tovrstnega načina financiranja. Z vidika finančne stabilnosti podjetij je to ugodno, saj omogoča nadaljnje izboljševanje razmerja med lastniškimi in dolžniškimi viri, hkrati pa dodatno zmanjšuje potrebo po bančnem financiranju. S tem pa se ohranja dohodkovno tveganje bank, saj lahko pričakujemo nadaljevanje šibkega povpraševanja podjetij po posojilih.
Slika 2: Rast neto čistega dobička gospodarskih družb (v mrd eur, v obdobju od 2008 do 2018)
Vir: Ajpes, preračuni Banka Slovenije. Opomba: Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja.
Publikacija je na voljo na povezavi.