Gospodarska in finančna gibanja, januar 2019

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, januar 2019.

Ključni poudarki:

• Mednarodna konjunktura se upočasnjuje, z njo pa se postopno znižuje tudi pričakovana gospodarska rast v slovenskih trgovinskih partnericah.                                         
• Glede na zadnje razpoložljive kazalnike zaupanja in aktivnosti je bilo v Sloveniji gospodarsko relativno ugodno tudi lansko zadnje četrtletje. 
• Čeprav se delež podjetij s težavami zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev povečuje, rast zaposlovanja ostaja visoka, rast plač pa ostaja v okvirjih ohranjanja zunanje stroškovne konkurenčnosti.
• Presežek na tekočem računu je v enem letu do lanskega novembra presegal 7 % ocenjenega BDP, kljub znižanju presežka v blagovni menjavi.
• Inflacija se je decembra znižala na 1,4 %, saj so popustili cenovni pritiski iz tujine. Dvig osnove inflacije na 1,3 % je povezan z domačimi inflacijskimi dejavniki, ki se najizraziteje kažejo v rasti cen storitev.
• Javne finance naj bi bile lani po oceni iz decembrskega predloga Osnutka proračunskega načrta za leto 2019 strukturno uravnotežene, kar pa naj ne bi veljalo za letos. Po teh ocenah naj bi se letos strukturni položaj poslabšal, rast izdatkov pa naj bi bila višja, kot predpisujejo fiskalna pravila.
• Zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji ter nesorazmernosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, postajajo vse pomembnejši migracijski tokovi.

Mednarodno okolje postaja manj spodbudno za slovenski izvozni sektor. Anketni kazalniki že nekaj mesecev kažejo na umirjanje globalne ekspanzije, še naprej se upočasnjuje tudi gospodarska rast v evrskem območju. Posledično je ocena tehtane napovedi gospodarske rasti trgovinskih partneric Slovenije nekoliko nižja, vendar kljub temu nakazuje nadaljevanje precej solidnih razmer za izvozni sektor. Ob velikih razlikah med denarnima politikama ECB in Fed se je tečaj evra proti dolarju v zadnjih treh mesecih večinoma gibal pod mejo 1,15 USD za EUR, kar je najmanj v zadnjem letu in pol. Inflacijski pritiski v mednarodnem okolju so v zadnjih treh mesecih popustili, saj so se nafta in druge surovine pocenile.

V lanskem tretjem četrtletju se je medletna rast BDP v Sloveniji ponovno približala petim odstotkom, vendar brez večjih znakov nastajanja novih neravnovesij. Visok prispevek gradbenih investicij k rasti BDP je bil skladen z investicijskim ciklom države, šibkejša dinamika blagovnega izvoza pa z nižjo rastjo v evrskem območju, predvsem v Nemčiji. Kljub temu je bil prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP zelo visok, saj se je še bolj znižala rast uvoza. K temu je med drugim prispevala presenetljivo šibka zasebna potrošnja. V tretjem četrtletju se je struktura rasti investicij z vidika povečevanja proizvodnega potenciala gospodarstva spet poslabšala, saj je bila tekoča rast investicij v opremo in stroje ponovno šibka. Investicije verjetno zavira predvsem povečana negotovost v mednarodnem okolju. Če sklepamo po zadnjih dosegljivih kazalnikih zaupanja in aktivnosti, je bilo gospodarsko relativno ugodno tudi lansko zadnje četrtletje. Visoka rast naj bi se ohranila predvsem v gradbeništvu in nekaterih zasebnih storitvah.

Ob visoki gospodarski rasti narašča delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, vendar rast zaposlenosti ostaja visoka. V lanskem tretjem četrtletju je bila ponovno blizu trem odstotkom, pozitivne pa ostajajo tudi napovedi zaposlovanja. Anketna stopnja brezposelnosti se je že v lanskem tretjem četrtletju znižala na le 5 %. Povprečna rast plač je bila lani do oktobra s 3,4 % medletno višja za dobro odstotno točko, vendar je bila dinamika realnih stroškov dela na enoto proizvoda še naprej boljša kot v povprečju EU, predvsem pa v primerjavi z drugimi novimi članicami.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v enem letu do novembra znašal 7,3 % BDP, kar je 0,4 odstotne točke manj od vrha v avgustu. Razlog za znižanje sta bila stagnacija blagovnega izvoza v septembru in močno povečan uvoz v oktobru. Šibka izvozna gibanja se oktobra in novembra niso nadaljevala, saj se je med drugim povečala prodaja na trgih evrskega območja. Medletna rast blagovnega uvoza se je oktobra prehodno okrepila na skoraj 20 % − njena struktura kaže na povečan uvoz vmesnih proizvodov in proizvodov za končno potrošnjo − že novembra pa se je znižala pod 9 %. Nadaljevalo se je povečevanje presežka v menjavi storitev, glavni razlog pa so bili visoki prihodki od turizma. Medletno zniževanje primanjkljaja v primarnih dohodkih se je lani upočasnilo zaradi povečevanja primanjkljaja v ocenjenih reinvestiranih dobičkih.

Ob popuščanju cenovnih pritiskov iz tujine se je inflacija, merjena s HICP, decembra močno znižala. Znašala je 1,4 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot novembra in 0,2 odstotne točke manj kot v povprečju evrskega območja. S padanjem cen nafte in drugih surovin na svetovnem trgu je predhodno močan vpliv zunanjih dejavnikov proti koncu leta izzvenel, do večjega izraza pa so prišli domači dejavniki. Ti se kažejo predvsem v rasti cen storitev, ki je decembra prispevala glavnino k skupni inflaciji. Osnovna inflacija, merjena brez vpliva cen energentov in hrane, je konec lanskega leta dosegla 1,3 %.

Javnofinančni položaj države se še naprej izboljšuje zaradi ugodnih cikličnih razmer in zmanjševanja obrestnih izdatkov. Država je v enem letu do lanskega septembra ustvarila presežek v višini 0,7 % BDP, dolg pa je konec septembra znašal 71,0 % BDP. Rast prihodkov je ostala solidna predvsem zaradi večjih davčnih prilivov, zaradi večjih investicij pa se je še naprej krepila rast izdatkov. Po zadnjih ocenah vlade naj bi presežek ob koncu leta dosegel 0,8 % BDP, dolg pa naj bi se znižal na okoli 70 %. Javne finance naj bi bile lani po oceni Ministrstva za finance strukturno uravnotežene, kar pa naj ne bi veljalo za letos, saj naj bi se po načrtih vlade strukturni položaj poslabšal, rast izdatkov pa naj bi bila višja, kot predpisujejo fiskalna pravila.

Zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji ter nesorazmernosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela postajajo vse pomembnejši migracijski tokovi. Ob trenutni strukturi gospodarstva primanjkuje predvsem srednje kvalificirane delovne sile, zato narašča zaposlovanje tujih državljanov. Zaposlovanje tujcev od leta 2015 ob odseljevanju državljanov Slovenije ohranja skupni neto selitveni prirast pozitiven, pri čemer sta izobrazbena in poklicna struktura tujih delavcev v povprečju slabši od strukture domačih delavcev. Po drugi strani se višje in visoko izobraženi odseljujejo, kar predstavlja za državo izgubljeni potencial po letih vlaganja v njihovo izobraževanje. Ocenjujemo, da je v ozadju več razlogov, med drugim tudi struktura slovenskega gospodarstva z velikim deležem dejavnosti z relativno nizko dodano vrednostjo na zaposlenega. Brez preskoka v ustvarjanje višje dodane vrednosti in neposrednih ukrepov za zadržanje najbolj izobraženih, bi bila lahko prihodnja rast produktivnosti prenizka za hitrejše dohitevanje razvitejših držav, učinki staranja prebivalstva pa občutnejši.