Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2019
Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v novembru 2018.
Ključni poudarki:
- Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2018 nekoliko zvišala, na 6,1 %. Lani do novembra so se povečala predvsem posojila gospodinjstvom, manj pa posojila nefinančnim družbam.
- Rast vlog gospodinjstev je bila novembra 2018 razmeroma visoka, 6,4 % medletno. Delež vlog na vpogled se je povečal na 72 % vseh vlog nebančnega sektorja.
- Bančni sistem je do lanskega novembra posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 502 mio EUR.
- Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je konec tretjega četrtletja 2018 znižala, a ostala na solidni ravni. Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden.
Rast bilančne vsote se je do novembra 2018 upočasnila na 1,9 % medletno. Obseg bilančne vsote se je novembra povečal za 159 mio EUR na 38,5 mrd EUR. Pri tem so se povečale predvsem likvidne oblike naložb, manj pa posojila nebančnemu sektorju, na strani virov pa vloge nebančnega sektorja.
Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2018 nekoliko zvišala, na 6,1 %, predvsem zaradi baznega učinka; obseg posojil se je povečal za 44 mio EUR. Rast posojil gospodinjstvom je bila 7,1-odstotna, pri čemer je rast potrošniških posojil znašala 11,7 %, stanovanjskih pa 4,7 % medletno, podobno kot mesec pred tem. Rast posojil nefinančnim družbam ostaja zmerna pri 3,1 % medletno. Posojila gospodinjstvom so novembra dosegla 10 mrd EUR in za skoraj 1,5 mrd EUR presegla posojila nefinančnim družbam.
Kakovost bančnih naložb se nadalje izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do novembra 2018 znižal na 4,2 % oziroma 1,8 mrd EUR. Delež NPE je kljub hitremu zniževanju še vedno visok pri nefinančnih družbah, 8,9 %, predvsem v dejavnostih poslovanja z nepremičninami (21,0 %), gradbeništva (17,9 %) in trgovini (16,6 %). Kakovost portfelja prebivalstva je kljub hitrem naraščanju izpostavljenosti ugodna in se še izboljšuje. Delež NPE pri prebivalstvu je novembra znašal pri stanovanjskih posojilih 2,3 % in pri potrošniških posojilih 2,9 %. Z namenom preprečitve zniževanja kreditnih standardov in poslabšanja tega dela portfelja bank je bilo makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil novembra razširjeno tudi na potrošniška posojila prebivalstvu.
Rast vlog nebančnega sektorja je novembra 2018 znašala 5 % medletno in še vedno presega rast bilančne vsote. Delež vlog v bančnih pasivah je znašal 74 %, neto povečanje vlog pa bankam zadostuje za financiranje posojilne aktivnosti. Rast vlog gospodinjstev je bila razmeroma visoka, 6,4 % medletno. Vloge na vpogled so se povečale na 72 % vseh vlog nebančnega sektorja oziroma na skoraj 54 % bilančne vsote.
Bančni sistem je v obdobju januar - november 2018 posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 502 mio EUR, kar je 18 % več kot enakem obdobju 2017. Bruto dohodek bank je bil medletno višji za 5,5 %, k čemur so prispevali tako višji neto obrestni kot neto neobrestni prihodki. Rast neto obrestnih prihodkov, ki je pozitivna od maja lani, je novembra dosegla 3,3 % medletno, tako zaradi povečanja obrestnih prihodkov kot zmanjšanja obrestnih odhodkov. V enajstih mesecih 2018 so bili operativni stroški primerljivi z letom pred tem, nadaljevalo pa se je neto sproščanje oslabitev in rezervacij (55 mio EUR).
Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden ob visokem deležu najbolj likvidnih oblik naložb in sekundarne likvidnosti, ki skupaj predstavljajo 31 % bilančne vsote. Količnik likvidnostnega kritja s 323 % presega regulatorno zahtevano raven.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je konec tretjega četrtletja 2018 znižala, a ostala na solidni ravni. Na posamični osnovi je dosegla 19,8 %, na konsolidirani osnovi pa 18,1 % in ostaja nad povprečjem kapitalske ustreznosti držav evrskega območja. Na znižanje kapitalske ustreznosti je vplivalo zmanjšanje osnovnega kapitala, obseg kapitalskih zahtev bančnega sistema je ob koncu tretjega četrtletja 2018 ostal nespremenjen.