Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2018

Ključni poudarki:

• Napoved rasti gospodarske aktivnosti v Sloveniji ostaja ugodna in bo letos znašala 4,2 %, naslednje leto 3,4 %, v letih 2020 in 2021 pa 3,0 % in 2,9 %.
• Gospodarska rast bo široko osnovana, podkrepljena tako z domačim povpraševanjem kot tudi z nadaljnjo spodbudno izvozno aktivnostjo.
• Ugodna gibanja na trgu dela se bodo nadaljevala in odražala v nadaljnji, a zmernejši, rasti zaposlenosti ter nekoliko višji rasti plač.
• S postopno krepitvijo domačih inflacijskih pritiskov bo inflacija v srednjeročnem obdobju začasno presegla 2 %.
• Tveganja povezana z gospodarsko rastjo so usmerjena navzdol in so povezana predvsem z negotovimi razmerami v zunanjem okolju, medtem ko so tveganja za inflacijo usmerjena nekoliko navzgor zaradi potencialno višje rasti stroškov dela ter višjih cen nafte.

Napoved rasti gospodarske aktivnosti v Sloveniji ostaja ugodna in bo letos znašala 4,2 %, naslednje leto 3,4 %, v letih 2020 in 2021 pa se bo ustalila okoli 3 %. Zmernejša rast BDP bo v prihodnje posledica postopnega prehajanja v zrelejšo fazo poslovnega cikla tako slovenskega gospodarstva kot tudi gospodarstev glavnih trgovinskih partneric.

Gospodarska rast v Sloveniji bo v srednjeročnem obdobju še vedno široko osnovana, podkrepljena tako z domačim povpraševanjem kot tudi z nadaljnjo spodbudno izvozno aktivnostjo. Rast zasebne potrošnje bo še naprej pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in nekoliko hitrejše rasti plač, ki pa ne bo močneje presegala rasti produktivnosti in tako ne bo opazneje poslabševala zunanje konkurenčnosti slovenskega izvoznega sektorja. Ta bo – ob še vedno razmeroma ugodni pričakovani rasti tujega povpraševanja – še naprej povečeval tržne deleže, saj bo vzdrževal solidno rast skupnega izvoza v celotnem obdobju napovedi. Nadaljnja rast kreditne aktivnosti bank in dostopnost do ugodnih virov financiranja bosta ob precejšnjih lastnih sredstvih omogočili nadaljevanje investicijskega cikla podjetij. Poleg investicij v opremo in stroje se pričakuje rast stanovanjskih investicij, ki bo spodbujena z razmerami na nepremičninskem trgu, kjer se pomanjkanje stanovanj trenutno kaže predvsem v hitri rasti cen. Rast končne potrošnje države bo zaradi hitrejše rasti vmesne potrošnje in zaposlenosti v sektorju država letos nekoliko višja, nato pa bo ob umirjanju rasti števila zaposlenih v sektorju država zmernejša. Letos in naslednje leto se pričakuje tudi okrepljena investicijska aktivnost države, predvsem zaradi volilnega cikla in nekaterih večjih investicijskih projektov. Hitrejša rast uvoza, ki bo posledica predvsem domačih dejavnikov trošenja, bo vodila v postopno zmanjšanje presežka na tekočem računu plačilne bilance. Ta se bo z lanskih 7,2 % znižal na 6,6 % BDP v letu 2021. Deloma bodo k temu prispevali tudi nekoliko slabši pogoji menjave.

Na trgu dela pričakujemo nadaljevanje ugodnih gibanj, ki se bodo odražala tako v nekoliko višji rasti plač kot tudi v nadaljnji, a zmernejši, rasti zaposlenosti. Slednja bo tudi v prihodnje prispevala k zniževanju stopnje brezposelnosti, ki se bo proti koncu obdobja napovedi približala predkriznim ravnem. Pričakujemo, da bodo delodajalci tudi v prihodnje domače omejitvene dejavnike, ki so povezani s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, blažili z zaposlovanjem tujih delavcev. Dejstvo, da so omejitveni dejavniki izrazitejši v dejavnostih s podpovprečno višino plač in nižjo ravnijo produktivnosti, kliče k nujnosti prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Pri tem je ključna vloga ekonomskih politik, ki morajo omogočiti privlačno in predvidljivo poslovno okolje za domače in tuje investitorje ter povečati vlaganja v raziskave in razvoj.

Napoved rasti cen je skladna s predhodnimi ocenami. Inflacija, merjena s HICP, bo v srednjeročnem obdobju nekoliko nad ciljem denarne politike ECB in v vse večji meri posledica domačih dejavnikov. Letos bo skupna rast cen dosegla 2 % in bo pretežno posledica zunanjih dejavnikov. V nadaljevanju obdobja napovedi se bodo ob rasti gospodarske aktivnosti nad potencialno in nekoliko višji rasti plač postopoma krepili tudi domači inflacijski pritiski, ki bodo višali osnovno inflacijo. Pričakuje se predvsem nekoliko hitrejša rast cen storitev in blaga brez energentov in hrane.

Tveganja za uresničitev napovedi gospodarske rasti v Sloveniji so negativna in izhajajo predvsem iz zunanjega okolja ter so povezana z zaostrovanjem geopolitičnih razmer v svetu in stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov, ki bi lahko močneje znižali rast tujega povpraševanja z negativnimi posledicami za slovenski izvoz, ki ostaja ključni steber gospodarske aktivnosti. Močno poslabšanje razmer v zunanjem okolju bi se odrazilo tudi v upadu zaupanja med potrošniki in podjetji, kar bi upočasnilo tako investicijsko aktivnost kot zasebno potrošnjo. Na drugi strani so tveganja iz domačega okolja še vedno večinoma pozitivna. Vezana so na investicijsko aktivnost države, ki bi lahko ob hitrejšem črpanju evropskih sredstev in pospešenem izvajanju večjih infrastrukturnih ter drugih investicijskih projektov rastla hitreje od trenutnih pričakovanj.
Tudi rast zasebne potrošnje bi bila lahko nekoliko višja, predvsem zaradi hitrejše rasti plač, ki bi jo pospešilo še izrazitejše pomanjkanje ustrezne delovne sile in/ali močnejši prenos dogovorjenega dviga plač v javnem sektorju v rast plač zasebnega sektorja. Tveganja, ki spremljajo napoved inflacije, so usmerjena rahlo navzgor in povezana predvsem z gibanjem svetovnih cen nafte in potencialno višjo rastjo stroškov dela.

Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2018