Poročilo o finančni stabilnosti, december 2018
Ključni poudarki:
- Tveganja v bančnem sistemu so v drugi polovici 2018 ostala na enaki ravni kot v prvi polovici 2018, povečala pa so se tveganja pri nepremičninskem trgu zaradi visoke in dlje časa trajajoče rasti cen nepremičnin. Vendar je danes bančni sistem zaradi visoke kapitalske ustreznosti in visokih kreditnih standardov bolj odporen na morebitne šoke na nepremičninskem trgu kot ob zadnji finančni krizi.
- Kljub poslovanju bančnega sektorja z dobičkom in obrata v rasti neto obrestnih prihodkov, ostaja dohodkovno tveganje med pomembnejšimi v srednjeročnem obdobju, predvsem zaradi počasne rasti neto obrestnih prihodkov, še vedno pa je prisotno neto sproščanje oslabitev in rezervacij.
- Kakovost kreditnega portfelja v bankah se je v zadnjih letih precej izboljšala. Pri zniževanju nedonosnih posojil bi morale biti aktivnejše posamezne banke, ki imajo velik delež nedonosnih izpostavljenosti še iz preteklosti.
- Z nadaljnjim krajšanjem ročnosti virov in podaljševanjem ročnosti naložb se razkorak med povprečno ročnostjo virov in naložb povečuje. Zaradi ugodnega likvidnostnega položaja bank ostaja tveganje ročnostne neusklajenosti zmerno.
V Poročilu o finančni stabilnosti ob koncu leta 2018 izpostavljamo ključna sistemska tveganja za finančni sistem v Sloveniji. Tveganja, ki izhajajo iz nepremičninskega trga naraščajo. Cene stanovanjskih nepremičnin so v zadnjih dveh letih, predvsem v Ljubljani, Kopru in nekaterih turističnih središčih, močno narasle s 13,4 % v prvem in drugem četrtletju 2018. Cene stanovanjskih nepremičnin so že primerljive s cenami iz leta 2008, a je dostopnost stanovanj še vedno boljša kot pred krizo, saj se je v tem času povečala kupna moč gospodinjstev, boljši so pa tudi posojilni pogoji. Ocena precenjenosti oziroma podcenjenosti cen stanovanjskih nepremičnin na podlagi števila letnih plač, potrebnih za nakup povprečnega stanovanja glede na dolgoletno povprečje kaže, da so cene stanovanjskih nepremičnin še na ravnovesnih ravneh oziroma so v Ljubljani postale že nekoliko precenjene, z nadaljnjim naraščanjem pa bo precenjenost vse večja. V prihodnje se lahko neravnovesja na nepremičninskem trgu ob sedanjih gibanjih cen ter zaostajanju ponudbe za povpraševanjem, cenovno elastičnega povpraševanja in vse manjše dostopnosti stanovanj še povečajo.
Vendar je danes bančni sistem zaradi visoke kapitalske ustreznosti bolj odporen na morebitne šoke na nepremičninskem trgu kot je bil ob zadnji finančni krizi. Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom je bila v letu 2018 zmerna in stabilna pri 4,5-odstotkih. Kreditni standardi pri novih stanovanjskih posojilih ostajajo visoki tudi glede na kazalnika LTV (angl. Loan-to-Value) in DSTI (angl. Debt Service-to-Income). Povprečno razmerje med vrednostjo stanovanjskega posojila in vsemi oblikami zavarovanj je pri novih stanovanjskih posojilih z 58,6 % v tretjem četrtletju 2018 razmeroma nizko. Banka Slovenije je septembra 2016 izdala dve priporočili za stanovanjska posojila in sicer priporočilo o najvišjem dovoljenem razmerju LTV in razmerju DSTI ter ga ob koncu leta 2018 še dopolnila. Po zadnji oceni izpolnjevanja makrobonitetnih priporočil za trg stanovanjskih nepremičnin, se povprečna kazalnika LTV in DSTI v času bistveno ne spreminjata in ostajata v okviru priporočila Banke Slovenije. Priporočljivo je, da banke ohranijo visoke kreditne standarde pri posojilih za stanovanjske nepremičnine tudi v prihodnje ter s tem zmanjšajo tveganja in morebitne negativne posledice za bančni sistem v primeru cenovnega obrata na trgu nepremičnin.
V letu 2018 so banke nadaljevale z okrepljenim kreditiranjem gospodinjstev, še posebej pri potrošniških posojilih, ki so septembra 2018 rasli z 11,4 % medletno. V Poročilu o finančni stabilnosti izpostavljamo tudi v oktobru 2018 sprejeti ukrep Banke Slovenije, s katerim se je makrobonitetno priporočilo za stanovanjska posojila razširilo tudi na potrošniška posojila. Cilj ukrepa je preprečevanje rahljanja kreditnih standardov na področju potrošniških posojil in večjega pritoka novih nedonosnih posojil na tem segmentu naložb. Tveganja na trgu potrošniških posojil so za zdaj zmerna in obvladljiva, vendar bi se v primeru obrata v gospodarskem ciklu in posledično poslabšanja razmer na trgu dela, tveganja za banke in gospodinjstva lahko povečala, kar bi lahko vplivalo na povečano stopnjo neplačil pri gospodinjstvih.
Slovenska gospodinjstva ostajajo nizko zadolžena; finančne obveznosti glede na BDP in glede na razpoložljiv dohodek so med najnižjimi v državah evroobmočja. Razmere na trgu dela so ugodne, kar dodatno izboljšuje finančni položaj gospodinjstev. Tveganja za banke, ki izhajajo iz sektorja gospodinjstev trenutno ostajajo nizka. Banke so v letu 2018 nadaljevale z okrepljenim kreditiranjem gospodinjstev, še posebej pri potrošniških posojilih. Zaradi visoke rasti vse bolj tveganih potrošniških posojil, kar se kaže v odobravanju posojil zelo dolgih ročnosti in brez zavarovanj, se lahko v primeru obrata v gospodarskem ciklu ta tveganja realizirajo.
Po večletnem razdolževanju se ponovno povečuje zadolževanje podjetniškega sektorja, vendar na bolj zdravih temeljih, kot v predkriznem obdobju. Tok financiranja podjetij, tako dolžniškega kot lastniškega, je od leta 2016 ponovno pozitiven in se krepi. Naraščajo posojila pri domačih bankah, z 2,8 % medletno, medtem ko se pri ostalih večjih sektorjih upnikov posojila še naprej neto odplačujejo. Kljub ugodnem dostopu podjetij do financiranja pri bankah in bistveno boljšem finančnem položaju podjetij kot pred leti, je rast bančnih posojil še vedno nizka. Manjše povpraševanje po posojilih je predvsem posledica spremenjenega načina financiranja podjetij, pri katerem pridobivajo na pomenu drugi instrumenti, lastna sredstva in komercialni krediti. Bolj kot dolžniško se povečuje lastniško financiranje podjetij, kar prispeva k nadaljnjem zniževanju finančnega vzvoda; v tretjem četrtletju 2018 je znašal 95 %. Rast komercialnih kreditov v zadnjem letu kaže na še vedno obstoječe potrebe po dolžniškem financiranju podjetij oziroma na segment sicer zelo specifičnega kreditnega trga, ki bi se mu z ustrezno ponudbo lahko približal tudi bančni sektor.
Dobičkonosnost bank se izboljšuje, vendar ostaja tveganje, da banke ne bodo sposobne ustvarjati stabilen dohodek tudi v prihodnosti, še vedno razmeroma visoko. Dobiček pred obdavčitvijo je v prvih treh četrtletjih 2018 znašal 421 mio EUR, kar je za 14,4 % več kot v enakem obdobju v letu pred tem. V zadnjem obdobju je na rast dobička pred obdavčitvijo pozitivno vplivalo sproščanje oslabitev in rezervacij, ki se od poletja 2018 upočasnjuje, ter zaenkrat še nizke rasti obrestnih prihodkov od posojil. Stabilnost te rasti je v trenutnih pogojih negotova. Posojilna aktivnost bank je usmerjena na gospodinjstva, predvsem na hitrorastoča potrošniška posojila. Posojila podjetjem se sicer še vedno povečujejo, vendar po stopnjah, ki zaostajajo za gospodarsko rastjo. V nasprotju s preteklimi leti, ko so glavne omejitve za financiranje z bančnimi posojili prihajale s strani ponudbe – zaostreni kreditni standardi v letih po krizi, ki so zavirali kreditiranje močno zadolženih in kreditno manj sposobnih podjetij – so sedaj v ospredju dejavniki na strani povpraševanja. Majhno povpraševanje podjetij po bančnih posojilih je kljub nizkim obrestnim meram, predvsem posledica spremenjenega načina financiranja podjetij in prehajanja lastništva podjetij v last tujih investitorjev, ki spremenijo način financiranja prevzetih podjetij.
Kakovost kreditnega portfelja bank je mnogo boljša kot pred leti, pritok novih nedonosnih izpostavljenosti (NPE) pa ob stabilnem makroekonomskem okolju in aktualnih napovedih za prihodnja leta ne pomeni večjega tveganja za bančni sistem. Delež NPE je septembra 2018 na ravni bančnega sistema znašal 4,5 %. Kakovost naložb ostaja kljub precejšnjemu izboljšanju v zadnjih letih, najslabša pri segmentu podjetij. Nadaljnje zniževanje obstoječih NPE je pomembno predvsem za posamezne banke, zlasti tiste, ki imajo večji obseg NPE še iz preteklosti. Večjo pozornost bo v prihodnje zahteval morebitni pritok novih nedonosnih terjatev zaradi povečanega kreditiranja, še posebej v primeru zniževanja kreditnih standardov pri hitro rastočem potrošniškem kreditiranju. Vendar pa glede na ugoden finančni položaj in nizko stopnjo neplačil gospodinjstev trenutno ocenjujemo ta tveganja kot obvladljiva, ugoden vpliv na zmanjšanje tveganj v prihodnje pa lahko pričakujemo tudi iz omenjenega razširjenega makrobonitetnega priporočila na področje potrošniškega kreditiranja.
Vloge nebančnega sektorja se še naprej povečujejo predvsem zaradi rasti vlog na vpogled gospodinjstev. Delež vlog na vpogled v vseh vlogah nebančnega sektorja se še povečuje, vendar počasneje kot v preteklih letih; septembra 2018 je dosegel 72 %. Izredno nizke depozitne obrestne mere ostajajo povod za naraščanje vlog na vpogled. Zaradi hkratne rasti dolgoročnih posojil nebančnemu sektorju se povečuje neusklajenost med ročnostjo naložb in obveznosti, kar potencialno vnaša nestabilnost v financiranje bank v primeru nenadnega umika sredstev varčevalcev iz sistema ali prehoda med bankami. Zaradi ugodnega likvidnostnega položaja bank ostaja tveganje financiranja zmerno; ob visokem deležu likvidnih sredstev je občutljivost bank na morebitne negativne učinke ročne neusklajenosti manjša. Relativno nizko elastičnost vlog na vpogled na razliko med obrestnimi merami znotraj bančnega sistema izpostavlja tudi tematska sekcija poročila.
V prvem polletju 2018 je ostal bančni sistem kapitalsko močan, vendar so razlike med bankami precejšnje. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je zaradi rasti kapitala izboljšala in presega povprečje evroobmočja. Banke ustvarjajo notranji kapital z dobrim poslovnim rezultatom, kar je pomembno za vzdrževanje stabilne kapitalske ustreznosti, še zlasti pri bankah z večjo kreditno aktivnostjo.
Lizinške družbe nadaljujejo s povečevanjem obsega poslovanja s premičninami, medtem ko ostaja vrednost sklenjenih novih poslov z nepremičninami nizka. Kvaliteta portfelja se je dodatno izboljšala. Še naprej se povečuje dobičkonosnost. Sistemska tveganja, ki izhajajo iz poslovanja lizinških družb ostajajo na nizki ravni.
Zavarovalnice nadaljujejo z rastjo zbranih bruto premij na vseh treh segmentih zavarovanj, medtem ko sta na dobičkonosnost vplivali prisotnost množičnih škodnih dogodkov ter nižji donosi iz finančnih naložb. Zaradi narave poslovanja zavarovalniškega sektorja, zavarovalna in tržna tveganja predstavljajo večinski delež v kapitalskih zahtevah.
Presežek denarnih sredstev, ki je nastal zaradi visoke gospodarske aktivnosti v sektorju podjetij in gospodinjstev, se na kapitalske trge ni prenesel, temveč ostaja tudi v letu 2018 v najbolj likvidnih oblikah varčevanja, kot so vloge na vpogled. Razlogi za to so slabo razvit domači kapitalski trg z nizko likvidnostjo tudi ob rasti borznega indeksa.
