Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2018.

Ključni poudarki:

• Ob zaostrovanju razmer v mednarodni trgovini postaja podpora tujega povpraševanja domači gospodarski rasti manj izrazita. Obeti za globalno rast postajajo šibkejši, še naprej pa se upočasnjuje tudi gospodarska rast v evrskem območju.
• Rast slovenskega gospodarstva je ostala precej visoka tudi v tretjem četrtletju, čeprav je bil september za izvoznike precej neugoden. Skladno s pričakovanji je bila rast aktivnosti najmočnejša v gradbeništvu. Solidna gospodarska rast naj bi se po anketnih kazalnikih nadaljevala tudi v letošnjem zadnjem četrtletju.
• Podjetja poročajo o pomanjkanju delavcev, vendar rast zaposlovanja ostaja visoka, realna rast povprečne neto plače pa se znižuje. V tretjem četrtletju je znašala le 0,4 %. Ocenjujemo, da so taka plačna gibanja prehodnega značaja. Če bi se nadaljevala, bi ob že tako povečani stopnji varčevanja gospodinjstev poslabšala obete za rast zasebne potrošnje.  
• Inflacija se je oktobra povišala na 2,3 % in že opazno znižuje realno rast razpoložljivega dohodka. Višjo inflacijo še naprej povzroča rast cen storitev in energentov. Z naglim padanjem cen nafte bi se morali inflacijski pritiski iz tujine v letošnjem zadnjem četrtletju umiriti.
• Javnofinančni presežek naj bi letos znašal 0,5 % BDP. Vlada za prihodnje leto pripravlja rebalans proračuna, pri čemer so največja tveganja povezana z obvladovanjem rasti izdatkov.

Kazalniki aktivnosti svetovnega gospodarstva nakazujejo nadaljevanje solidne rasti v letošnjem zadnjem četrtletju, vendar se obeti še naprej slabšajo. Nadaljuje se zaostrovanje razmer v mednarodni trgovini. Zaostrujejo se tudi finančni pogoji, predvsem za nekatere države v razvoju. Gospodarska rast evrskega območja se je v tretjem četrtletju precej upočasnila, upočasnjevanje pa se je vsaj po kazalnikih PMI nadaljevalo tudi oktobra in novembra. Tveganja za nadaljnjo rast evrskega območja poleg globalnih dejavnikov povečujeta še negotovost, povezana z italijanskimi fiskalnimi načrti, in Brexit. Nižja je tudi novembrska tehtana napoved letošnje gospodarske rasti za slovenske trgovinske partnerice. Nadaljuje se zniževanje tečaja evra proti dolarju. Tečaj je do 23. novembra padel na 1,14 USD za EUR, kar je medletno manj za 4,2 %. Nadaljuje se tudi zniževanje cen nafte, kar je v nasprotju s pričakovanji ob uvedbi sankcij proti Iranu. Cena za sodček nafte Brent je od začetka oktobra izgubila dobro četrtino vrednosti in do 22. novembra padla na 62 USD, kar je najmanj po letošnjem marcu.

Rast slovenskega gospodarstva je v tretjem četrtletju ostala precej visoka, a z močno poslabšano dinamiko izvoznega sektorja v septembru. Rast industrijske proizvodnje in izvoza je bila čez poletje robustna in še ni odražala znižanih ocen moči tujega povpraševanja, ki so jih kazale ankete med podjetji predelovalnih dejavnosti. Septembra je sledil padec, in sicer se je medletna rast industrijske proizvodnje znižala na le 0,5 %, nominalna medletna rast blagovnega izvoza po plačilnobilančnih podatkih pa na 0,8 %. Struktura obeh gibanj kaže, da je bilo znižanje prisotno v številnih panogah predelovalnih dejavnosti, najbolj izrazito pa v tistih, ki so povezane z avtomobilsko industrijo. Zadnje je povezano s šibkejšim povpraševanjem po avtomobilih v EU in tudi na Kitajskem. Višja izvozna pričakovanja podjetij v oktobru in novembru nakazujejo ugodnejše nadaljevanje leta. Hkrati v tretjem četrtletju niso bili enoznačni niti signali o moči domačega povpraševanja. Po precej šibkem avgustu je bila rast nominalnega uvoza septembra višja, a le zaradi visokega prispevka uvoza nafte in plina, kjer je na vrednost močno vplival dvig cen. Se je pa skladno s pričakovanji nadaljevala visoka rast gradbene aktivnosti in prihodkov v storitvah, povezanih z gradbeništvom. Povpraševanje na domačem trgu je okrepila ugodna turistična sezona. Če sodimo po anketnih kazalnikih, bo letošnje zadnje četrtletje ugodno, saj se je zaupanje v gospodarstvu in med potrošniki po septembru nekoliko povišalo.

Podjetja poročajo o pomanjkanju delavcev, vendar rast zaposlovanja ostaja visoka, realna rast povprečne neto plače pa se znižuje. Medletna rast števila delovno aktivnih prebivalcev brez samozaposlenih kmetov je bila v tretjem četrtletju 3-odstotna, kar je primerljivo z rastjo v drugem četrtletju. Glede na anketne podatke SURS bo predvsem v trgovini in gradbeništvu ostala visoka vsaj še do konca leta. Oktobra je bilo brezposelnih 76.232 oseb, kar je medletno manj za več kot 8 %. Čeprav se brezposelnost še naprej zmanjšuje, se znižuje tudi medletna realna rast povprečne neto plače. Po mesečni statistiki je v prvem četrtletju znašala 1,6 %, do tretjega četrtletja pa se je znižala na le 0,4 %. Ocenjujemo, da so taka gibanja prehodnega značaja. Če bi se nadaljevala, bi ob že tako povečani stopnji varčevanja gospodinjstev poslabšala obete za rast zasebne potrošnje.

Inflacija, merjena s HICP, se je oktobra ponovno povišala. Medletno je znašala 2,3 %, kar je primerljivo s povprečjem v evrskem območju. Na dvig so v največji meri vplivali zunanji dejavniki. K inflaciji je skoraj polovico prispevala rast cen energentov. Rast cen nepredelane hrane se je povišala na 4,7 %, kar je 2,6 odstotne točke nad evrskim povprečjem. Rast cen v teh dveh skupinah je k oktobrski inflaciji prispevala že 1,4 odstotne točke. Medletna rast cen storitev se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko upočasnila, a je ostala višja kot v evrskem območju. Nasprotno se cene drugega blaga v Sloveniji še naprej znižujejo, medtem ko v povprečju evrskega območja že dobra tri leta rastejo s sicer nizkimi stopnjami okoli 0,4 %. Razlike v dinamiki cen storitev in drugega blaga tako ostajajo glavni dejavnik razlik v strukturi slovenske in evrske inflacije.

Presežek konsolidirane bilance javnih financ je do septembra naraščal zaradi visoke gospodarske rasti, neto črpanja evropskih sredstev in zniževanja bremena plačil obresti. Za letos vlada in Evropska komisija napovedujeta presežek države v višini 0,5 % BDP. Vlada za prihodnje leto pripravlja rebalans proračuna, pri čemer so največja tveganja povezana z obvladovanjem rasti izdatkov. Ob trenutno ugodnih gospodarskih razmerah bi bilo treba ustvarjati zadostne fiskalne presežke za zniževanje razmeroma visoke ravni dolga in pravočasno sprejeti strukturne reforme za zagotovitev dolgoročne fiskalne stabilnosti. S tem bi fiskalna politika ustvarila prostor za morebitno proticiklično delovanje in blaženje prihodnjih demografskih pritiskov.