Razširitev makrobonitetnega priporočila na potrošniška posojila

05.11.2018 / Sporočilo za javnost

Svet Banke Slovenije se je s ciljem preprečevanja rahljanja kreditnih standardov in izboljšanja odpornosti bank odločil, da obstoječe makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil razširi na potrošniška posojila. Odločitev je sprejel zaradi visoke rasti večinoma nenamenskih potrošniških posojil daljših ročnosti, kar bi v primeru obrata gospodarskega cikla lahko botrovalo težavam pri odplačevanju teh posojil. Makroboniteni ukrep je previdnostne narave ter ščiti banke in potrošnike.

Banka Slovenije sicer ocenjuje, da so tveganja na trgu potrošniških posojil trenutno zmerna in obvladljiva, k čemur prispeva tudi ugodna gospodarska klima. Vendar pa že dalj časa opažamo visoko rast potrošniških posojil. Dejavniki na strani ponudbe (nizke obrestne mere, visoka kapitalska ustreznost bank itd.) in povpraševanja (npr. nizka zadolženost gospodinjstev, dobra gospodarska klima, visoka zaposlenost itd.) so še vedno ugodni, zato tudi v prihodnje pričakujemo relativno visoke rasti potrošniškega kreditiranja. Hkrati ugotavljamo, da se ročnost tovrstnih posojil povečuje in pogosto presega življenjsko dobo potrošnih dobrin. Dolge ročnosti posojil pomenijo, da bodo ta ostala v bančnih bilancah tudi ob obratu gospodarskega cikla, zaradi česar lahko v primeru materializacije makroekonomskih tveganj zelo hitro pride do težav pri odplačevanju teh posojil. Potrošniška posojila so namreč v večini primerov nenamenska, kar povečuje tveganje nesmotrne porabe sredstev.

S ciljem preprečevanja rahljanja kreditnih standardov in izboljšanja odpornosti bank se je Svet Banke Slovenije na 610. seji, dne 22. 10. 2018 odločil, da obstoječe makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil razširi na potrošniška posojila. Banka Slovenije priporoča, da ob sklenitvi kreditne pogodbe razmerje med letnim servisiranjem celotnega dolga in letnim neto prihodkom posameznika (ti. DSTI) ne preseže 50 % za osebe z mesečnim dohodkom (oz. delom dohodka) do 1700 evrov oziroma 67 % za del dohodka nad 1700 evrov. Nadalje priporočamo, da banke že pri odobravanju posojil (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Priporočamo tudi, da ročnost novih potrošniških posojil ne presega 120 mesecev.

Opozarjamo, da morajo banke še vedno same oceniti kreditno spodobnost kreditojemalca in so odgovorne za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz novo odobrenih posojil.

Banka Slovenije bo še naprej skrbno spremljala dinamiko kreditiranja prebivalstva in v primeru povečanih tveganj za finančno stabilnost po potrebi uvedla zavezujoče makrobonitetne instrumente.

Celotno besedilo priporočila se nahaja na povezavi, kjer so na voljo tudi točne definicije pojmov.