Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v avgustu 2018.

Ključni poudarki:

• Banke se pri posojilni aktivnosti osredotočajo predvsem na gospodinjstva in manj na nefinančne družbe, kjer se kljub temu od začetka 2017 ohranjajo stabilne pozitivne stopnje rasti. V avgustu 2018 so se posojila nebančnemu sektorju povečala bolj kot v predhodnih mesecih.
• Rast vlog nebančnega sektorja se nadaljuje, predvsem zaradi rasti vlog gospodinjstev. V okolju nizkih obrestnih mer se še naprej povečujejo le vpogledne vloge.
• Bančni sistem je v prvih osmih mesecih 2018 posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 407 mio EUR. K povečevanju dobička je prispevalo več hkratnih ugodnih dejavnikov. Rast neto obrestnih prihodkov je od maja pozitivna in se postopoma zvišuje, neto neobrestni prihodki ohranjajo solidno rast, operativni stroški stagnirajo, na ravni bančnega sistema so banke letos sproščale oslabitve in rezervacije.

Bilančna vsota bančnega sistema se je letos do konca avgusta povečala za 0,6 milijarde EUR, na 38,5 mrd EUR, medletna rast je avgusta znašala 3,3% medletno. Na strani virov bank k njeni rasti najbolj prispeva rast vlog gospodinjstev. Med naložbami so se povečala posojila nebančnemu sektorju, najbolj likvidne oblike bančnih naložb, zmanjšale pa naložbe v vrednostne papirje.

Avgusta so se posojila nebančnemu sektorju povečala bolj kot v predhodnih mesecih, medletna rast se je zvišala na 6,7% medletno. Posojila podjetjem so se letos povečala za 245 mio EUR, v avgustu je znašala medletna rast 2,8% in bila primerljiva s predhodnimi meseci. Posojila gospodinjstvom so se letos do konca avgusta povečala za 428 mio EUR na 9,8 mrd EUR oziroma v avgustu za 6,9% medletno. V avgustu 2018 je ostala rast stanovanjskih posojil zmerna s 4,4%, rast potrošniških posojil pa visoka z 11,7%. Pri potrošniških posojilih je bila posojilna aktivnost lani izrazita predvsem pri nekaterih bankah v večinski tuji lasti, letos pa je povečanje bolj enakomerno razporejeno med bankami.

Vloge nebančnega sektorja so se avgusta povečale za 5,8% medletno. K temu so najbolj prispevale vloge gospodinjstev, medletna rast je avgusta dosegla 6,9%. Nefinančne družbe imajo pri bankah še vedno razmeroma velik obseg vlog, za 6,5 mrd EUR, ki presegajo primerljive lanske za 9,3%. Vloge gospodinjstev so se letos kljub običajnemu sezonskemu zmanjšanju v avgustu povečale za 0,8 mrd EUR. V okolju nizkih obrestnih mer se še naprej povečujejo le vpogledne vloge. Njihov delež se je letos do konca avgusta povečal na skoraj 72% vseh vlog nebančnega sektorja oziroma na skoraj 53% bilančne vsote.

Kakovost portfelja bank je v avgustu ostala na enaki ravni kot julija, s 4,6%-nim deležem NPE. Kakovost se je izboljšala glede na pretekle mesece pri vseh skupinah komitentov in pri nefinančnih družbah v vseh dejavnostih. Delež NPE se je glede na konec leta 2017 znižal za 1,4 odstotne točke obseg pa za 568 mio EUR. Preostale nedonosne izpostavljenosti so skoncentrirane v nekaj bankah, kar zahteva aktivnejše zniževanje na individualni ravni, kar bi znatno izboljšalo povprečno kakovost portfelja tudi na ravni celotnega bančnega sistema. Zaradi hitrega naraščanja posojil prebivalstvu se v strukturi izpostavljenosti bank še naprej povečuje delež tega sektorja, s 23% ob koncu leta 2016 na 24,7% v avgustu 2018. Ob naraščanju izpostavljenosti se kakovost portfelja prebivalstva ne poslabšuje: delež NPE pri potrošniških posojilih je avgusta znašal 3,3%,  pri stanovanjskih pa 2,6%. Ob napovedanih ugodnih makroekonomskih kazalnikih v naslednjih dveh letih tudi ni pričakovati naraščanja kreditnega tveganja na tem segmentu, ob pogoju, da se kreditni standardi vsaj ohranijo na doseženi ravni.

Slovenske banke so v prvih osmih mesecih leta 2018 ustvarile 407 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, petino več kot v enakem obdobju lani. K povečevanju dobička so prispevali ugodni dejavniki tako na strani nastanka kot porabe dohodka bank. Neto obrestni prihodki in neto neobrestni prihodki so do konca avgusta presegli lanske v enakem obdobju, operativne stroške pa so banke celo nekoliko zmanjšale. Že drugo leto zapored se nadaljuje tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij, letos do konca avgusta za 59 mio EUR. 

Likvidnostni položaj bank ostaja ugoden z visokim obsegom najbolj likvidnih sredstev, tj. terjatev bank do centralne banke in terjatev v obliki vpoglednih vlog pri bankah, ki je avgusta 2018 znašal skoraj 12% bilančne vsote. Delež sekundarne likvidnosti bank ostaja stabilen, nekoliko pod eno petino bilančne vsote bank. Zadolženost bank pri Evrosistemu je nizka, zato ostaja delež prostega sklada finančnega premoženja primernega za zastavo pri Evrosistemu razmeroma visok.

Kapitalska ustreznost se je po zmanjšanju v letu 2017, v prvem polletju 2018 ponovno izboljšala. Na posamični osnovi je njena vrednost junija dosegla 20,6%, na konsolidirani pa 18,8%. Kljub nadaljnji kreditni rasti so se kapitalske zahteve v prvem polletju letos povečale za manj kot kapital. Ob ugodnem poslovnem rezultatu bank se je kapital povečal predvsem z zadržanimi dobički in manj z dokapitalizacijami bank.