Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2018.

Ključni poudarki:

• Srednjeročne napovedi gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah za zdaj kažejo nadaljevanje precej ugodnih razmer za slovenske izvoznike, vendar se tveganja za nižjo rast stopnjujejo. Z visokimi cenami nafte se krepijo inflacijski pritiski iz mednarodnega okolja z negativnimi posledicami na realno rast razpoložljivega dohodka.
• Domača gospodarska rast ostaja visoka in je v precejšnji meri odraz konkurenčnega izvoznega sektorja. Krepijo se tudi državne investicije pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Izostaja pa obrat v smeri močnejše zasebne potrošnje kljub zelo ugodnim razmeram na trgu dela. Nadaljevanje šibke rasti podjetniških investicij iz letošnjega drugega četrtletja bi lahko nakazovalo povečano previdnost podjetij zaradi negotovih razmer v mednarodnem okolju.
• Rast zaposlenosti ostaja visoka, k njej pa že več kot polovico prispeva zaposlovanje tujih delavcev. Razmere za rast zasebne potrošnje ostajajo ugodne, saj zaradi visoke rasti zaposlenosti ostaja visoka tudi realna rast mase plač. Avgusta je znašala 4,8 %, kar je le nekoliko manj kot v predkriznem obdobju 2006–2008. Z vidika stroškovne konkurenčnosti je rast plač omejena s šibko rastjo produktivnosti, ki kaže na počasen tehnološki napredek gospodarstva.
• Zunanji položaj Slovenije je bistveno boljši kot pred krizo. Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance se je avgusta približal 8 % ocenjenega BDP, neto zunanji dolg pa se je samo v enem letu zmanjšal za skoraj 2 mrd EUR.
• Skupna inflacija vztraja nad dvema odstotkoma, osnovna inflacija pa ostaja nizka kljub močni domači gospodarski dinamiki. Domači stroški dela na enoto proizvoda so se sicer začeli povečevati, a še brez vidnejših učinkov na inflacijska gibanja.
• Saldo javnih financ je v presežku, pričakovano pa je nadaljnje zniževanje dolga. Izboljšanje javnofinančnega položaja je v veliki meri posledica ugodnih cikličnih gibanj. Z vidika vzdržnosti javnih financ je ključno, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj, saj ostaja dolg države visok.

Tveganja v mednarodnem okolju se povečujejo zaradi trgovinskih sporov in sankcij, šibkosti valut nekaterih držav v razvoju in italijanskih javnofinančnih težav. Kljub temu mednarodne institucije še niso močneje znižale napovedi globalne rasti BDP za srednjeročno obdobje. Podobno velja za evrsko območje, kjer je pričakovana stabilna rast na ravni približno 2 %. Prav tako zadnje ocene tehtane napovedi gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric Slovenije kažejo na solidno rast tujega povpraševanja po proizvodih slovenskega izvoznega sektorja. Povečali pa so se inflacijski pritiski iz mednarodnega okolja, saj se je nafta zaradi ameriškega embarga proti Iranu močno podražila.

V strukturi domače gospodarske rasti ni prišlo do pričakovanega obrata v smeri močnejše zasebne potrošnje, še naprej pa se povečuje izvozna usmerjenost gospodarstva. Rast zasebne potrošnje je bila v drugem četrtletju nepričakovano šibka in kaže na nadaljevanje vzorca iz lanskih prvih treh četrtletij, ko hitremu izboljševanju razmer na trgu dela ni sledil pospešek v rasti potrošnje gospodinjstev. V drugem četrtletju se je močno upočasnila tudi rast investicij v stroje in drugo opremo. Če bi se taka gibanja nadaljevala, bi morda že lahko nakazovala posledice zmanjšanega zaupanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer na investicijske odločitve izvoznega sektorja. Če sklepamo po izvozni dinamiki, je rast tujega povpraševanja vsaj do avgusta ostala precej visoka, ob šibkejši rasti uvoza pa je bila neto menjava s tujino ponovno pomemben dejavnik domače gospodarske rasti.

Čeprav podjetja v anketah poročajo o velikih težavah pri zaposlovanju in se brezposelnost hitro znižuje proti najnižjim predkriznim stopnjam, rast zaposlovanja ostaja visoka. Razlog je v naraščajočem zaposlovanju tujcev, ki so tudi k avgustovski triodstotni medletni rasti števila delovno aktivnih brez upoštevanja kmetov prispevali več kot polovico. To je povezano z negativnim strukturnim učinkom na rast povprečne nominalne bruto plače, saj se tuji delavci večinoma zaposlujejo v dejavnostih s podpovprečnimi plačami, tudi sicer pa je rast zaposlovanja v teh dejavnostih nadpovprečna. Rast povprečne realne plače letos znižuje tudi povišana inflacija. Razmere za rast zasebne potrošnje sicer ostajajo ugodne, saj je rast zaposlenosti še visoka, zato ostaja visoka tudi realna rast mase plač. Avgusta je znašala 4,8 %, kar je le nekoliko manj kot v predkriznem obdobju 2006–2008.

Zunanji položaj države se še izboljšuje. Enoletni presežek tekočega računa plačilne bilance se je avgusta približal 8 % ocenjenega BDP. Nominalna rast izvoza blaga in storitev se je po znižanju v prvem četrtletju ponovno okrepila. Hkrati se je znižala nominalna rast blagovnega uvoza kljub pospešku v rasti uvoznih cen. Neto zunanji dolg se zmanjšuje od leta 2015, samo v zadnjem letu za skoraj 2 mrd EUR. Varčevanje gospodinjstev, za zdaj še zmerna fiskalna politika in rast investicij pretežno na podlagi lastnih finančnih virov podjetij kažejo na nadaljevanje gospodarske rasti, ki v precejšnji meri temelji na izkoriščanju mednarodne konjunkture. Taka struktura rasti zmanjšuje odvisnost gospodarstva od financiranja na mednarodnih finančnih trgih, hkrati pa povečuje tveganja, povezana s trenutno zelo negotovimi razmerami v mednarodni trgovini.

Skupna inflacija vztraja nad dvema odstotkoma, osnovna inflacija pa ostaja nizka kljub močni domači gospodarski dinamiki. Septembra je skupna inflacija znašala 2,2 %. Med zunanjimi dejavniki še naprej izstopajo višje cene nafte, med domačimi pa rast cen storitev. Hkrati osnovna inflacija ostaja nizka in primerljiva s povprečjem v evrskem območju kljub precej močnejši gospodarski rasti. Najožji kazalnik osnovne inflacije je septembra znašal 1,1 %, kar je le 0,2 odstotne točke več kot na začetku leta. Domači stroški dela na enoto proizvoda so se sicer začeli povečevati, a še brez vidnejših učinkov na inflacijska gibanja.

Javnofinančni položaj države se še naprej izboljšuje zaradi ugodnih cikličnih razmer, zniževanja obrestnega bremena in zmernejše rasti izdatkov. Državni sektor je v enem letu do junija dosegel presežek v višini 0,6 % BDP, državni dolg pa naj bi se do konca leta znižal na 70,3 %. Pogoji zadolževanja ostajajo ugodni, pri čemer izdaje zakladnih menic še naprej potekajo po negativnih obrestnih merah. Z vidika vzdržnosti javnih financ je ključno, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj, saj je dolg države precej višji kot pred krizo in še ne zagotavlja manevrskega prostora za močnejše proticiklično delovanje fiskalne politike.

Rast produktivnosti dela je nizka in kaže na poslabšanje kakovosti gospodarske rasti po krizi. Gospodarska rast v sedanjem ciklu je primerljiva z okrog 4-odstotno povprečno letno rastjo v obdobju 1993–2005, torej pred začetkom čezmernega posojilnega financiranja rasti. V obdobju pred krizo je h gospodarski rasti skoraj v celoti prispevalo okrog 4-odstotno povečevanje produktivnosti dela, v sedanjem ciklu pa rast BDP v večji meri poganja zaposlovanje. Rast produktivnosti dela je v povprečju zadnjih dveh let znašala samo 1,9 %, v letošnjem prvem polletju pa le še odstotek. V zadnjih letih je na nesorazmerno rast zaposlovanja vplivala velika ponudba delovne sile iz v krizi ustvarjenega bazena brezposelnosti. Ta dejavnik se je v veliki meri že izčrpal, vendar rast BDP ostaja delovno ekstenzivna, saj gospodarstvo težave s pomanjkanjem domačih delavcev rešuje z uvozom tujih delavcev. Nadaljevanje delovno ekstenzivne rasti kaže na šibek tehnološki napredek in na omejen domet ustvarjanja BDP na zaposlenega v današnji gospodarski strukturi.