Sporočilo za javnost – Nadaljuje se solidna gospodarska rast
Svet Banke Slovenije je na zadnji seji obravnaval in potrdil več sklepov in gradiv.
1. Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2015
Povečana tveganja v mednarodnem okolju zaenkrat še ne vplivajo na domačo gospodarsko aktivnost, saj se po razpoložljivih mesečnih kazalnikih nadaljuje solidna gospodarska rast, ki je v tretjem četrtletju verjetno ostala višja od povprečja evrskega območja.
K rasti so izdatno prispevale predelovalne dejavnosti, kjer pričakovano upočasnjevanje rasti proizvodnje avtomobilske industrije že nadomešča hitrejša rast drugih panog. Solidna rast prihodkov se ohranja tudi v zasebnih storitvah, a verjetno z nekoliko manjšim prispevkom potrošnje gospodinjstev, vsaj če sodimo po stagnaciji kazalnika zaupanja potrošnikov ter prihodkov v gostinstvu in trgovini. V nasprotju z agregatnimi gibanji se gradbeništvo sooča z vse večjimi težavami, saj je skoraj v celoti odvisno od investicij države, te pa letos zaenkrat zaostajajo za načrti. Za tretje četrtletje se tako pričakuje prevladujoč prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP, kar nakazuje tudi presežek na tekočem računu, ki se približuje 8 % BDP.
Za tretje četrtletje je nakazana upočasnitev rasti končne potrošnje gospodinjstev, kar sovpada z znižanjem rasti razpoložljivega dohodka, ki letos skoraj v celoti temelji na masi plač. Slednjo ob stagnaciji nominalnih plač tako še naprej povečujeta rast zaposlenosti, ki ostaja solidna, na realno kupno moč pa precej vpliva tudi poglabljanje deflacije. Ta je oktobra dosegla -1,1 %, gibanje cen pa je za povprečjem evrskega območja opazno zaostajalo v skoraj vseh pomembnejših skupinah.
Fiskalni položaj države se naprej izboljšuje. Ob ugodni gospodarski rasti in varčevalnih ukrepih rast javnofinančnih prihodkov precej presega rast izdatkov. To bo omogočilo znižanje letošnjega primanjkljaja pod 3 % BDP. Hkrati so tveganja na fiskalnem področju visoka in izhajajo iz enkratnih dejavnikov, med katere sodijo transakcije DUTB in finančno breme begunske krize.
2. Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2015 (do zdaj se je publikacija imenovala Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere)
Septembra se v bančnem sistemu nadaljujejo trendi iz preteklih mesecev. Nadaljuje se krčenje bilančne vsote: na aktivi krčenje kreditne aktivnosti, na pasivi razdolževanje na grosističnih trgih. Dolg bank do tujine se je v devetih mesecih 2015 znižal za 1,4 mrd EUR in v strukturi virov financiranja predstavlja 12,8%. Vloge nebančnega sektorja so v strukturi financiranja bank dosegle 67%, pri čemer se nadaljuje krajšanje njihove ročnostne strukture. Poleg vlog gospodinjstev se opazno povečujejo tudi vloge podjetij pri bankah, septembra medletno za 8,5%.
Dinamika zmanjševanja posojil nebančnemu sektorju se je v zadnjih mesecih stabilizirala pri -10%, pri posojilih nefinančnim podjetjem pri -17% do -18%. Upadanje se upočasnjuje pri velikih domačih bankah. Nadaljuje se rast stanovanjskih posojil in umirjanje negativne rasti potrošniških posojil.
Posojilne obrestne mere se v letu 2015 znižujejo hitreje kot v preteklem letu in hitreje kot v evroobmočju. Banke spodbujajo najemanje posojil gospodinjstev tudi z večjo ponudbo posojil s fiksno obrestno mero, ki za dolžnike pomenijo nižje obrestno tveganje ter zaradi močno znižanih ravni tudi manjše breme servisiranja dolgov.
Delež terjatev v zamudi nad 90 dni, kot mera kakovosti kreditnega portfelja, se je v zadnjem četrtletju stabilizirala pri 11,1%. Izstopa izboljšanje kakovosti portfelja do podjetij iz predelovalnih dejavnosti, z 9,2%-nim deležem. Banke so v letošnjem letu pospešile odpisovanje slabih terjatev, v devetih mesecih letos za 0,6 mrd EUR.
Banke so v obdobju januar-september 2015 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 197 mio EUR, za 62% več kot v devetih mesecih lani. K ugodnejšemu rezultatu so ključno prispevali nižji stroški oslabitev in rezervacij.
3. Spominski kovanec za 2 € z enotnim motivom ob 30. obletnici zastave Evropske unije
Evropska komisija je konec leta 2014 sprejela odločitev, da države članice evroobmočja v letu 2015 izdajo spominski kovanec za 2 € z enotnim motivom za zaznamovanje 30. obletnice zastave Evropske unije. Zato je Vlada RS s sklepom odločila, da se v letu 2015 z izdajo priložnostnih kovancev zaznamujejo, poleg dogodkov Emona – Ljubljana in 500. obletnica prvega slovenskega tiskanega besedila, tudi 30. obletnica zastave Evropske unije.
Spominski kovanec za 2 € ob 30. obletnici zastave Evropske unije z izpisano državo izdajateljico "SLOVENIJA", bo v količini 1 milijon kosov izročen v obtok 7. decembra 2015. Spominski kovanci za 2 € so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah članicah evroobmočja.
4. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.