Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2018
Ključni poudarki:
- Negotovost v mednarodnem okolju je precejšnja zaradi uvajanja carin in sankcij. Pričakovana je manj izrazita podpora tujega povpraševanja domači gospodarski rasti.
- Umirjanje rasti tujega povpraševanja se že odraža v zmernejši rasti industrijske proizvodnje, izvoza in prihodkov v storitvah, vezanih na blagovno menjavo.
- Nakazani sta močnejša rast državnih investicij in ohranjanje robustne rasti zasebne potrošnje, vendar ne v meri, ki bi že vplivala na poslabšanje zunanjega salda gospodarstva. Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance je bil junija s 7,7 % BDP rekorden.
- Rast zaposlovanja se postopoma umirja ob naraščajočih težavah podjetij s pomanjkanjem delavcev in zmernejši rasti povpraševanja.
- Inflacija se je julija zaradi umirjanja preteklega vala dražitev hrane znižala na evrsko povprečje, a je ostala nad 2 %. Rast cen storitev skladno z dinamiko zasebne potrošnje ostaja višja kot v evrskem območju, v nasprotju z močnim domačim povpraševanjem in višjimi stroški surovin pa se še naprej znižujejo cene industrijskih proizvodov brez energentov.
- Fiskalni položaj države se še naprej izboljšuje. Letos novo zadolževanje države ni več predvideno, do konca leta pa naj bi dolg po ocenah iz Programa stabilnosti padel pod 70 % BDP.
Svetovno gospodarstvo je v precejšnji negotovosti zaradi uvajanja carin in sankcij. Anketni kazalniki globalne aktivnosti in aktivnosti v evrskem območju nakazujejo nadaljnje umirjanje gospodarske rasti. Pod pritiskom so predvsem predelovalne dejavnosti, ki so najbolj izpostavljene globalni trgovini. V zadnjih mesecih se je nekoliko znižala tudi tehtana napoved letošnje gospodarske rasti za slovenske trgovinske partnerice, zato lahko pričakujemo manj izrazito podporo tujega povpraševanja domači gospodarski rasti. Zaradi težav turškega gospodarstva so se povišala tveganja za stabilnost nekaterih evropskih bank, ki so izpostavljene do Turčije, kar je imelo prehodno negativen učinek na vrednost evra proti dolarju. Cena soda nafte Brent od maja naprej niha okrog vrednosti 64 EUR za sod, kar je 44 % več kot pred letom.
Tudi rast slovenskega gospodarstva postaja zmernejša. Ocene Banke Slovenije trenutno kažejo na gibanje medletnih stopenj rasti BDP na ravneh med 4,0 % in 4,5 % v letošnjem drugem in tretjem četrtletju. Ker se je rast uvoznega povpraševanja na trgih evrskega območja umirila, se je letos v primerjavi z lanskim drugim polletjem nekoliko znižala tudi medletna rast slovenske industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza ter prihodkov v storitvah, vezanih na blagovno menjavo. Hkrati po razpoložljivih podatkih ne prihaja do opaznejšega pospeška v rasti domače končne potrošnje in investicij, zato se izvoz in uvoz za zdaj povečujeta precej skladno. To z nadaljnjim padanjem neto plačil obresti na dolgoročni dolg tujini omogoča rekordni presežek na tekočem računu plačilne bilance. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila julija in avgusta nižja kot v drugem četrtletju, a je ostala spodbudna. Nižje, a še vedno ugodne so tudi ocene podjetij o rasti povpraševanja.
Rast zaposlenosti se že od začetka leta postopoma umirja, podobno pa se znižujejo tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij. Junija je bilo število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov medletno višje za 3,0 %, kar je za 0,7 odstotne točke manj kot januarja. Julija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 76.051 brezposelnih, kar je medletno manj za 10,2 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala le še 7,9 %. Število razpoložljivih delavcev se tako hitro zmanjšuje, kar se odraža v izredno visokih vrednostih različnih kazalnikov pomanjkanja delovne sile. Vendar se realna rast plač ne povišuje, saj je zvišana nominalna rast plač v zadnjem obdobju zgolj kompenzirala višjo inflacijo. Realno kupno moč gospodinjstev tako še naprej krepi predvsem rast zaposlenosti. Medletna rast nominalne mase plač je letos do junija znašala 7,5 %, k njej pa je višja zaposlenost prispevala 3,8, inflacija 1,9, realna rast povprečnih plač pa 1,8 odstotne točke.
Medletna inflacija se je julija v primerjavi z junijem upočasnila za 0,2 odstotne točke na 2,1 %, s čimer se je izenačila s povprečjem evrskega območja. K upočasnitvi je največ prispevalo umirjanje preteklega vala dražitev hrane. Inflacijo tako še naprej poganjajo predvsem cene storitev in energentov, ki so k julijski inflaciji prispevale po eno odstotno točko. Rast cen storitev skladno z dinamiko zasebne potrošnje ostaja višja kot v evrskem območju, v nasprotju z močnim domačim povpraševanjem in višjimi stroški surovin pa se še naprej znižujejo cene industrijskih proizvodov brez energentov.
Javnofinančni položaj se še naprej izboljšuje. Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvi polovici letošnjega leta medletno zvišal za 122 mio EUR na 261 mio EUR. Rast prihodkov je ostala relativno visoka zaradi davčnih prihodkov in prihodkov iz proračuna EU. K rasti odhodkov je zlasti v drugem četrtletju prispevala tudi rast investicij, ki se bo še krepila, saj se izboljšuje koriščenje evropskih sredstev, bližajo pa se tudi lokalne volitve. Sproščanje varčevalnih ukrepov in rast zaposlenosti sta razloga za rast stroškov dela, manj sredstev pa se namenja za plačila obresti. Presežek proračuna RS naj bi letos po julijski oceni Ministrstva za finance znašal 227 mio EUR, kar bi prispevalo k doseganju ciljnega presežka sektorja država v višini 0,4 % BDP. Letos novo zadolževanje ni več predvideno, do konca leta pa naj bi dolg po ocenah iz Programa stabilnosti padel pod 70 % BDP.