Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2018
Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2018.
Ključni poudarki:
- Rast posojil nefinančnim družbam je ostala kljub rahlemu povečanju zmerna. Stabilna je ostala rast stanovanjskih posojil, visoka rast potrošniških posojil pa se je še okrepila.
- Razmeroma visoka rast vlog gospodinjstev se nadaljuje, vendar pa se ročnost vlog še vedno skrajšuje zaradi naraščanja vpoglednih vlog.
- Bančni sistem je v prvem polletju 2018 posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 323 mio EUR, ki je za več kot četrtino presegal lanskega v enakem obdobju. Sproščanje oslabitev in rezervacij se je okrepilo.
Bilančna vsota bančnega sistema se je v prvem polletju letos povečala za pol milijarde evrov, na 38,5 mrd EUR in je bila junija medletno višja za 3,3%. Rast vlog nebančnega sektorja najbolj prispeva k rasti bilančne vsote. Med naložbami se povečujejo posojila nebančnemu sektorju, predvsem gospodinjstvom. Posojila gospodinjstvom so junija predstavljala četrtino vseh naložb bančnega sistema.
V juniju se je medletna rast posojil nebančnemu sektorju povečala na 5,6%. Prirast posojil nefinančnim družbam je bil junija višji kot v preteklih mesecih letošnjega leta, a kljub temu ostaja rast z 2,5% zmerna. Banke so letos nekoliko ublažile kreditne standarde pri posojilih podjetjem in izboljšale posojilne pogoje. Rast povpraševanja podjetij po posojilih se je nadaljevala, predvsem za namene financiranja investicij. Posojila nefinančnim družbam tako po letošnjem polletnem prirastu kot po skupnem obsegu kljub temu še vedno zaostajajo za posojili gospodinjstvom.
Posojila gospodinjstvom so se v prvem polletju povečala na 9,7 mrd EUR in so bila junija za 6,7% višja kot v enakem obdobju lani. V drugem četrtletju 2018 je bila z več kot 4% medletna rast stanovanjskih posojil stabilna, medtem ko se je rast potrošniških posojil ponovno okrepila, na 12% medletno. Povpraševanje po potrošniških posojilih je bilo nekoliko bolj izrazito, banke pa so predvsem zaradi vpliva konkurence nekoliko ublažile kreditne standarde. Nadalje se povečuje delež stanovanjskih in potrošniških posojil, ki so odobrena po fiksni obrestni meri.
Rast vlog nebančnega sektorja je junija je dosegla 5,7%. Povečanje obsega vlog nefinančnih družb je bilo v prvem polletju 2018 skromno, vendar njihova medletna rast ostaja visoka. Najpomembnejši vir financiranja bank ostajajo vloge gospodinjstev, ki so junija predstavljale 47% vseh virov. Njihova rast se je v prvem polletju stopnjevala in junija dosegla 6,4% medletno. Ročnostna struktura vlog nebančnega sektorja se še naprej skrajšuje, saj je prirast vlog posledica prirasta vpoglednih vlog in neto zmanjšanja dolgoročnih vezanih vlog. Delež vpoglednih vlog se je v prvem polletju 2018 povečal na 71% vseh vlog nebančnega sektorja oziroma 73,2% vseh vlog gospodinjstev.
Junija so se nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) znižale za dodatnih 100 mio EUR, na 2,1 mrd EUR, delež pa zmanjšal za 0,3 odstotne točke na 4,9%. Večino NPE predstavljajo nedonosna posojila, z 1,9 mrd EUR (delež NPL znaša 6,9%, znižanje v juniju pa 0,4 o.t.). K zniževanju NPE v prvem polletju je prispevalo predvsem znižanje NPE pri izpostavljenosti do podjetij, tako v obsegu kot deležu: junija se je v primerjavi z decembrom 2017 obseg NPE zmanjšal za 302 mio EUR na 1,4 mrd EUR oz. za 2,4 o.t. na 10,6%.
Slovenske banke so v prvem polletju 2018 ustvarile 323 mio EUR dobička pred obdavčitvijo oziroma kar četrtino več kot v enakem obdobju lani. Bruto dohodek je presegal lanskega za 5,9% zaradi višjih tako neto obrestnih prihodkov kot neto neobrestnih prihodkov. Neto obrestni prihodki, po daljšem obdobju zmanjševanja, od maja letos dosegajo pozitivno medletno rast. Nadaljnja rast kreditiranja je pomembno prispevala k povečanju obrestnih prihodkov, saj so ti v prvem polletju le še minimalno zaostajali za lanskimi. Z rastjo neto obrestnih prihodkov se je rahlo izboljšala neto obrestna marža, ki je bila z 1,83% enaka kot ob polletju lanskega leta. Na ravni bančnega sistema se je neto sproščanje oslabitev in rezervacij še okrepilo, v prvem polletju je znašalo 53 mio EUR. Oslabitve finančnih sredstev so junija predstavljale 3,1% bruto bilančne vsote.
Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden. Likvidna sredstva predstavljajo 31% bilančne vsote. Ob tem imajo banke na voljo soliden obseg prostega sklada finančnega premoženja, ki bi ga lahko uporabile v primeru večjih likvidnostnih potreb. Količnik likvidnostnega kritja bančnega sistema močno presega regulatorno zahtevano vrednost.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je po lanskem postopnem zmanjševanju v prvem četrtletju 2018 izboljšala. Njena vrednost je na posamični osnovi dosegla 20,2%, na konsolidirani osnovi pa 18,4%. Na rast kapitalske ustreznosti je vplivala višja rast kapitala v primerjavi z rastjo kapitalskih zahtev. Slednje naraščajo zaradi postopne krepitve kreditne rasti, medtem ko banke kapital povečujejo predvsem z zadržanim dobičkom in manj z dokapitalizacijami.