Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2018
Nadaljevanje ugodne gospodarske aktivnosti in povečanje negotovosti v mednarodnem okolju.
Povprečna letna gospodarska rast bo v srednjeročnem obdobju višja od predhodnih napovedi, letos bo znašala 4,6 %, 3,9 % v letu 2019 in 3,4 % v 2020. Pričakuje se dodatna krepitev domačega povpraševanja in izvoznega sektorja, izrazito močan pa je letos tudi učinek prenosa. Napoved rasti izvoza temelji na dobrih obetih za mednarodno okolje, saj so ocene gospodarske rasti v slovenskih trgovinskih partnericah za zdaj še ugodne, z investicijami pa se bodo povečevale tudi proizvodne zmogljivosti izvoznega sektorja. Vendar ocenjujemo, da bo gospodarska rast vse bolj temeljila na domačih dejavnikih. Rast zasebne potrošnje bo ostala visoka, saj je vsaj na začetku obdobja napovedi še pričakovana hitra rast zaposlovanja, skladno z zmanjševanjem brezposelnosti pa se bodo krepili plačni pritiski. Nadaljeval se bo cikel zasebnih investicij, saj bodo pogoji za investiranje ostali ugodni tako z vidika povpraševanja kot razpoložljivosti finančnih virov. K rasti investicij bo s pospešitvijo črpanja evropskih sredstev opazneje prispevala tudi država. Ta bo povečevala tudi končno trošenje, a po zmernih stopnjah, saj se bo med drugim umirila rast zaposlovanja v državnem sektorju. Zaradi močnejše dinamike na domačem trgu se bo močno zmanjšal pozitivni prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP, zmanjšal pa se bo tudi presežek na tekočem računu plačilne bilance, k čemur bodo vsaj na začetku obdobja napovedi prispevali tudi poslabšani pogoji menjave.
Dinamika gospodarske rasti se bo v primerjavi z lani umirjala, saj bo gospodarstvo prehajalo v zrelejši del poslovnega cikla. Pozitivni impulzi iz mednarodnega okolja bodo postajali zmernejši, z njimi pa tudi rast izvoznega sektorja. Rast zasebne potrošnje bo letos najvišja v obdobju napovedi, saj bo rast zaposlovanja še visoka, okrepila se bo rast plač, ugodna pa bo ostala tudi ponudba potrošniških posojil. Kasneje pričakujemo zmerno upočasnitev, saj se bo rast zaposlovanja s padanjem brezposelnosti proti njeni naravni stopnji upočasnjevala. Pričakovano je stopnjevanje plačnih pritiskov zaradi naraščajočih strukturnih neskladij na trgu dela, vendar ocenjujemo, da bo negativni učinek upočasnjenega zaposlovanja na rast zasebne potrošnje močnejši od učinka višje rasti plač. Čeprav se bo rast agregatnega povpraševanja postopno umirjala, bo ostala dovolj močna za nadaljevanje investicijskega cikla, s tem pa za krepitev proizvodnega potenciala države. Rast skupnih investicij bo vrh dosegla letos, saj pričakujemo pospešek v investicijah države zaradi lokalnih volitev, kasneje pa se bo umirjala skladno z dinamiko agregatnega povpraševanja. Rast uvoza se bo postopoma umirjala skladno z dinamiko investicij in zasebne potrošnje, vendar bo višja od rasti izvoza v celotnem obdobju napovedi.
Rast cen bo višja od pričakovane v predhodnih napovedih. V srednjeročnem obdobju bo nekoliko nad ciljem denarne politike ECB in bo v čedalje večji meri posledica domačih dejavnikov. Letos bo dosegla 2 % s približno enakomernimi prispevki zunanjih in notranjih dejavnikov. Dvig inflacije bo tako predvsem posledica višjih cen nafte in storitev ter nepričakovano visoke rasti cen hrane. Ob nadaljevanju robustne gospodarske aktivnosti in povečevanju plačnih pritiskov bodo kasneje prevladali inflacijski dejavniki iz domačega okolja, ki bodo krepili osnovno inflacijo. Ta se bo zviševala zaradi prehajanja višjih cen energentov v cene drugih skupin blaga, naraščajočih stroškov dela ter večje končne potrošnje in investiranja ter bo osrednji dejavnik dviga skupne inflacije nekoliko nad 2 % proti koncu obdobja napovedi.
Negativna tveganja za uresničitev napovedi gospodarske rasti so precej večja kot decembra. Izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, ki postaja čedalje bolj nepredvidljivo. Zaostrovanje geopolitičnih napetosti, sankcije in razraščanje protekcionizma rušijo obstoječo ureditev mednarodne trgovine in zmanjšujejo zaupanje v realnem gospodarstvu. Za zdaj močnejšega učinka na gospodarsko aktivnost še ni bilo zaznati, vendar gre za dejavnike, ki lahko močneje zavrejo rast tujega povpraševanja. Tveganja, ki izhajajo iz domačega okolja, so večinoma pozitivna, prevladujejo pa tista, ki so vezana na moč investicijskega cikla države in z državo povezanih podjetij. Ta bi bil lahko zaradi neenakomernega koriščenja evropskih sredstev in pospešenega izvajanja večjih infrastrukturnih projektov močnejši od pričakovanj. Višja bi bila lahko tudi rast zasebne potrošnje, saj se s hitrim zmanjševanjem presežne ponudbe dela izboljšujejo pogajalska izhodišča delojemalcev, močan pa je lahko tudi demonstrativni učinek pričakovanega dviga plač v državnem sektorju na rast plač v zasebnem sektorju. V nasprotju z gospodarsko rastjo so tveganja pri inflaciji usmerjena nekoliko navzgor in so večinoma vezana na rast plač in cene nafte.
Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2018
