Banka Slovenije je večino pomanjkljivosti že odpravila
Banka Slovenije bo podrobno preučila poročilo preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM, ki ga je pripravila Preiskovalna komisija državnega zbora, in sicer predvsem z namenom, da bi izboljšala svoje delovanje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ker pa so bili v nekaterih medijih že objavljeni povzetki revizijskega poročila Banke Slovenije, želimo že sedaj podati nekaj pojasnil.
Banka Slovenije je na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma svoje aktivnosti primarno usmerjala v nadzorniške postopke, katerih namen je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti in kršitve v banki, ter banko usmeriti v odpravo zaznanih pomanjkljivosti in kršitev. Ukrepi nadzora so torej namenjeni odpravi kršitev in so v večini primerov tudi najbolj učinkoviti. Poleg nadzorniških postopkov, Banka Slovenije (v primerih, opredeljenih v zakonu) vodi tudi sekundarni, prekrškovni postopek. Ali Banka Slovenije sproži tudi prekrškovni postopek, je odvisno od narave kršitev, ugotovljenih ob nadzoru.
Banka Slovenije je ob pomoči zunanjih strokovnjakov tudi izvedla postopek notranje revizije nadzorniških in prekrškovnih postopkov v povezavi s sumi pranja denarja v Novi Ljubljanski banki. V okviru revizije so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti v nadzorniških in prekrškovnih aktivnostih Banke Slovenije v takratnem obdobju (2010), kot tudi, da je v okviru trenutnega izvajanja nadzorniških in prekrškovnih aktivnosti, v primerjavi s stanjem v času primera Farrokh, dosežen znaten napredek oziroma je večina ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravljenih. S temi ugotovitvami je bila seznanjena tudi preiskovalna komisija Državnega zbora. Upoštevaje vidik časovne oddaljenosti je Banka Slovenije aktivno pristopila k realizaciji priporočil, z namenom nadaljnjih izboljšav. Na tem področju smo posodobili interne akte in postopke, spremenili in okrepili kadrovsko sestavo ter aktivno pristopili k večjemu zavedanju problematike pranja denarja in temu prilagojenih postopkov v samih bankah. Ugotavljanje morebitnih disciplinskih odgovornosti zaposlenih zaradi zastaranja, ni več možno.
Radi bi poudarili, da so v skladu s takrat in danes veljavnim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pred oziroma pri izvajanju transakcij in sklepanju poslovnih razmerjih odgovorne najprej banke in drugi zavezanci. Banka Slovenije in drugi nadzorniki izvajajo nadzorne in prekrškovne postopke. Zainteresirana javnost lahko več o tem prebere v Moneyval poročilu, ki je javno objavljeno (https://www.coe.int/en/web/human-rights-rule-of-law/-/moneyval-publishes-its-latest-report-on-slovenia) in kaže, da je Banka Slovenije najbolj aktiven nadzornik.