Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2018
- Pojavljajo se znaki umirjanja rasti tujega povpraševanja, hkrati se krepijo uvoženi inflacijski pritiski.
- V prvem četrtletju se je gospodarska rast v Sloveniji le zmerno upočasnila. Pričakujemo nadaljevanje investicijskega cikla.
- Potrebe na trgu dela v veliki meri pokriva uvoz tuje delovne sile. Rast plač še naprej zaostaja za rastjo produktivnosti.
- Čeprav se nominalni javnofinančni saldo še naprej izboljšuje, Ministrstvo za finance ocenjuje, da se bo letos strukturni položaj javnih financ poslabšal, če ne bo dodatnih ukrepov. To pomeni izziv za prihodnjo vlado, saj proces strukturnega uravnoteženja javnih financ še ni končan.
- Inflacija je aprila dosegla 1,9 %. Poleg višjih cen nafte jo je okrepila tudi visoka rast cen mesa in sadja.
- Zaključni računi gospodarskih družb za leto 2017 kažejo na visoke dobičke in nadaljevanje financiranja z lastnimi sredstvi. Banke se bodo tako še naprej soočale z dohodkovnim tveganjem, saj ostaja pod vprašajem moč rasti obrestnih prihodkov z naslova kreditiranja podjetij.
Svetovna gospodarska rast kaže znake umirjanja. Ocene inštituta IFO nakazujejo zmanjšan optimizem glede prihodnje svetovne gospodarske rasti, saj je tveganje negativnih učinkov protekcionizma precejšnje. V letošnjem prvem četrtletju se je nekoliko upočasnila gospodarska rast v evrskem območju, ustavilo se je tudi poviševanje napovedi letošnje gospodarske rasti za glavne trgovinske partnerice Slovenije. Se je pa zmanjšala možnost negativnega vpliva močnega evra na cenovno konkurenčnost izvoznikov, saj je evro v zadnjem mesecu proti dolarju izgubil 5 % vrednosti. Zaradi depreciacije evra se je dodatno povišala rast evrskih cen nafte. Te so maja presegle 65 EUR za sodček, kar krepi uvožene inflacijske pritiske.
Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, a ostala bistveno močnejša kot v evrskem območju. Medletna rast industrijske proizvodnje in izvoza se je znižala, manj intenzivna je bila tudi rast domačega trga, vsaj če tako sklepamo na podlagi prihodkov v trgovini in gradbeni aktivnosti. Na upočasnitev rasti gradbeništva je vplivalo predvsem slabo vreme, povpraševanje po gradbenih delih pa je ostalo močno. Uvozni podatki sicer nakazujejo nadaljevanje investicijskega cikla, saj se je uvoz proizvodov za investicije v letošnjem prvem četrtletju močno povečal. Rast uvozne komponente domačega povpraševanja kljub temu ni opazneje presegla rasti izvoza, tako da je ostal enoletni presežek na tekočem računu do marca zelo visok pri 6,4 % ocenjenega BDP.
Hitro rast zaposlovanja v veliki meri omogoča pritok tuje delovne sile. V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo izdanih več kot 5 tisoč delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev, kar je medletno več za 78 %. Kar 82 % dovoljenj je bilo pridobljenih na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH. Februarja je bil podoben sporazum podpisan s Srbijo. Hitra rast zaposlovanja izhaja tudi iz zaposlovanja brezposelnih, kar se odraža v zniževanju stopnje registrirane brezposelnosti, ki je marca padla na 8,6 %. Čeprav številni kazalniki kažejo na pomanjkanje delavcev, rast plač ostaja razmeroma nizka, marca le 2,9-odstotna, kar je precej pod ocenjeno rastjo produktivnosti dela.
Javnofinančni položaj se še naprej izboljšuje. Prilivi davkov in prispevkov so bili v prvih štirih mesecih medletno večji za okoli 7,5 %, še vedno pa ni pospeška v črpanju evropskih sredstev. Ob ugodnih gibanjih so prisotna tudi različna tveganja, ki vključujejo negotovost glede prihodnje višine sredstev za zaposlene in javnih investicij. Ministrstvo za finance je v programu stabilnosti, ki je bil narejen ob predpostavki nespremenjenih politik, ocenilo, da se bo letos strukturni položaj javnih financ poslabšal. Enako ugotovitev prinaša tudi zadnja napoved Evropske komisije. Te ugotovitve pomenijo izziv za prihodnjo vlado, saj proces strukturnega uravnoteženja javnih financ še ni končan.
Aprila je inflacija z 1,9 % močneje presegla povprečje evrskega območja. Zviševanje svetovnih cen nafte je prispevalo k dvigu medletne stopnje rasti cen energentov, tako kot v povprečju evrskega območja pa se je še naprej zviševala tudi rast cen nepredelane hrane, vendar v Sloveniji bistveno hitreje. Cene v teh dveh skupinah so k aprilski inflaciji prispevale po 0,6 odstotne točke, s čimer se je njihov prispevek znatno povečal. Med kazalniki osnovne inflacije se je zvišal le najširši, ki izključuje le cene energentov. Zaradi cen hrane je njegova medletna rast dosegla 1,5 %.
Analiza zaključnih računov gospodarskih družb potrjuje lanski vzpon slovenskega gospodarstva. Rast bruto dodane vrednosti je dosegla 7,4 %, bistven pa je bil prispevek izvozno usmerjenih podjetij. Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2016 povečal za več kot 15 % in je presegel 3,7 mrd EUR, kar je najvišja raven po letu 2007. Vendar je bil dosežen v precej drugačnih razmerah, saj so se – v nasprotju z visoko rastjo zadolževanja v obdobju pregrevanja gospodarstva – gospodarske družbe lani v agregatu še razdolževale. Delež lastnih sredstev v virih financiranja gospodarskih družb se je lani ponovno povečal, visoki dobički pa omogočajo nadaljevanje tovrstnega načina financiranja. Z vidika finančne stabilnosti podjetij je to ugodno, saj zmanjšuje potrebo po dolžniškem financiranju, tudi pri domačem bančnem sistemu. Za banke pa to predstavlja izziv, saj so soočene z dohodkovnim tveganjem šibke rasti obrestnih prihodkov z naslova kreditiranja podjetij.